Ateroskleroza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m pp |
||
Vrstica 16:
Značilno je preoblikovanje arterij, ki vodi v nastajanje [[aterosklerotični plak|aterosklerotičnih plakov]] oz. lezij, kar imenujemo aterogeneza. Poteka počasi in skozi zapleteno vrsto celičnih dogodkov v arterijski steni. Po nedavni teoriji se začnejo [[levkocit]]i iz neznanih razlogov usmerjati proti endoteliju. Nastalo vnetje vodi v nastanek plakov v arterijski [[tunika intima|tuniki intimi]] (notranji žilni plasti med endotelijem in [[tunika medija|tuniko medijo]]). Sprva se samo debeli stena, svetlina žile pa se ne oži. Večina teh lezij sestoji iz maščobe, [[kolagen]]a in [[elastin]]a.
Plaki se delijo v dveh skupini: stabilne in nestabilne.<ref>{{cite journal | pmid = 9887164 | doi=10.1056/NEJM199901143400207 | volume=340 | issue=2 | journal = New England Journal of Medicine | year=januar 1999 | title = Atherosclerosis — An Inflammatory Disease | month=
Trombusi lahko neposredno zaprejo arterije, pogosteje pa vstopijo v obtok in zaprejo manjše distalne veje, kar imenujemo [[trombembolija]]. Poleg trombembolije lahko kronično rastoče aterosklerotične lezije povzročijo tudi popolno zaporo svetline. [[Stenoza]] je pozen dogodek, do katerega ne pride nujno, in je pogosto posledica večkratnega raztrganja plakov in procesa celjenja.
|