Ludwig Ganghofer: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog, lektura
Vrstica 4:
| caption =
| birth_date = {{Birth date|df=y|1855|7|7}}
| birth_place = [[Kaufbeuren]], [[Kraljevina Bavarska]]
| death_date = {{death date and age|df=y|1920|7|24|1855|7|7|}}
| death_place = [[Tegernsee]], Bavarska,<br>[[Nemčija]]
Vrstica 12:
| signature = 1908 Sig Ludwig Ganghofer.jpg
}}
'''Ludwig Ganghofer''', [[Nemci|nemški]] [[pisatelj]], * ([[7. julij]] [[1855]], [[Kaufbeuren]], [[Kraljevina Bavarska]] (zdaj [[Nemčija]], † [[24. julij]] [[1920]]) nemški pisatelj, znan po svojih domovinskih novelah[[Tegernsee]].
 
Znan je po svojih domovinskih novelah.
 
==Biografija==
Rojen je bil v [[:w:en Kaufbeuren|Kaufbeurenu]] na [[Bavarska|Bavarskem]], očetu [[:w:en August Ganghofer|Augustu Ganghofru]] (1827 – 1900), ki je bil po poklicu forestrygozdarski officialuradnik. Njegova mlajša sestra Ida (1863 – 1944) se je poročila z geologom in geografom [[:w:en Albrecht Penck|:w:en Albrechtom Penckom]] leta 1886, geomorfolog [[:w:en Walther Penck|Walther Penck]] je bil Ganghoferjev nečak.

Leta 1837 je maturiral na gimnaziji in delal kot monter v augsburgški strojni proizvodnji. Leta 1875 je pričel s študijem vna [[Tehniška univerza v Münchnu|Tehniški univerzi v Münchnu]], smer mehaničnimehanično inženiringinženirstvo, a je sčasoma spremenil smer študija v [[literarna zgodovina|literarno zgodovino]] in [[filozofija|filozofijo]], kar je študiral v [[München|Münchnu]], [[Berlin|Berlinu]] in [[Leipzig|Leipzigu]]. 1879 je doktoriral na [[Univerza v Leipzigu|leipziški univerzi]].
 
Svojo prvo igro [[:w:de »Der Herrgottschnitzer von Ammergau|"Der Herrgottschnitzer von Ammergau"]]« je napisal leta 1880 za [[:w:en Staatstheater am Gärtnerplatz|münchenško Gärtnerplatz gledališče Gärtnerplatz]]. Bila je zelo uspešna, uprizorili so jo kar 19-krat. Preboj pa je s to igro doživel v Berlinu, kjer so jo na gostovanju zaigrali več kot 100-krat. Ganghofer je delal kot dramaturg v dunajskem [[:w:en RingtheatreRingtheater|dunajskem RingtheatreRingtheater]] (1881), kot svobodni pisatelj za družinski časopis ''[[:w:en Die Gartenlaube|Die Gartenlauber]]'' in sodeloval kot urednik pri ''[[:w:de Neues Wiener Tagblatt|Neues Wiener Tagblatt]]'' (1886-1891). Na Dunaju je pogosto obiskoval salon na Palais Todesco, kjer je spoznal umetnike, kot sta [[:w:en Hugo von Hofmannsthal|Hugo von Hofmannsthal]] in [[Johann Strauss mlajši]]. Od leta 1891 je pisal največ alpske novele, ki so jih navdihnili njegovi lovski izleti v bližino njegove lovske koče blizu [[:w:deLeutascha|Leutasch]]a na [[Tirolska|Tirolskem]]. Poleg tega je bil producent Hugo von Hofmannsthaleve igre [[:w:de »Der Tor und der Tod|"Der Tor und der Tod"]]«. Ustanovil pa je tudi münchenško literarno društvo.
Manj znano je njegovo delo vojnega korespondenta v letih 1915 do 1917. V teh letih je pisal – poleg propagandnih in nepristranskih poročil npr. “Reise zur deutschen Front” – veliko število vojnih pesmi, ki so bile objavljene v antologijah kot npr. “Eiserne Zither” in “Neue Kreigslieder”, v katerih je prikazoval nacionalistično in protidemokratično mišljenje. Njegovo prijateljstvo z vladarjem [[Viljem II. Nemški|Viljemom II. Nemškim]] je vplivalo na vojna poročila, ki so pogosto prikazovala vladarja in njegovo mišljenje o poteku vojne v lepi luči. Malo pred nemško kapitulacijo je objavil pozive, naj ne obupajo nad bojem. Leta 1917 se je s prijateljem [[:w:en Ludwigo Thoma|Ludwigom Thomo]] pridružil skrajno desno nemški domovinski stranki, ki je razpadla med revolucijo v letih 1918-19. Kljub kritikam kolegov kot je npr. [[:w:en Karl Kraus| Karl Kraus]], so mu medvojna poročevanja in podpora vladarju priskrbela nadpovprečni dohodek.
 
Po koncu vojne se je Ganghofer vrnil nazaj k poklicu pisatelja. Svoje zadnje delo “Das Land der Bayer in Farbenphotogaphie” “svojemu mogočnemu kralju [[Ludvik II. Bavarski|Ludviku II. Bavarskemu]]”. Kmalu za tem je umrl v Tegernseei.
Manj znano je njegovo delo vojnega korespondentadopisnika v letih 1915 do 1917. V teh letih je pisal – poleg propagandnih in nepristranskih poročil npr. “Reise»Reise zur deutschen Front”Front« – veliko število vojnih pesmi, ki so bile objavljene v antologijah kot npr. “Eiserne»Eiserne Zither”Zithe«r in “Neue»Neue Kreigslieder”Kreigslieder«, v katerih je prikazoval nacionalistično in protidemokratično mišljenje. Njegovo prijateljstvo z vladarjem [[Viljem II. Nemški|Viljemom II. Nemškim]] je vplivalo na vojna poročila, ki so pogosto prikazovala vladarja in njegovo mišljenje o poteku vojne v lepi luči. Malo pred nemško kapitulacijo je objavil pozive, naj ne obupajo nad bojem. Leta 1917 se je s prijateljem [[:w:en Ludwigo Thoma|Ludwigom Thomo]] pridružil skrajno desno nemški domovinski stranki, ki je razpadla med revolucijo v letih 1918-19. Kljub kritikam kolegov, kot je npr.bil [[:w:en Karl Kraus| Karl Kraus]], so mu medvojna poročevanja in podpora vladarju priskrbela nadpovprečni dohodek.
Njegova dela, predvsem [[novela|novele]] doživljajo ponatise še danes. Do leta 2004 so ocenili, da je bilo prodanih preko 30 milijonov izvodov njegovih del. Poleg tega je Ganghofer eden izmed nemških avtorjev, katerih dela so bila tudi predelana v filme v obdobju [[:w:en Heimatfilm|Heimatfilma]] (t.j. domovinski film), po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Njegove domovinske novele so mu prislužile ugled "world of good" pisatelja. Opisujejo življenje preprostih ljudi in so pogosto označena kot [[:w:en Kitsch|"Kitsch"]] (t. j. osladna), prikazujejo namreč idilično Bavarsko alpsko življenje.
 
Po koncu vojne se je Ganghofer vrnil nazaj k poklicu pisatelja. Svoje zadnje delo “Das''Das Land der Bayer in Farbenphotogaphie”Farbenphotogaphie'' “svojemuje posvetil »svojemu mogočnemu kralju [[Ludvik II. Bavarski|Ludviku II. Bavarskemu]]«. Kmalu za tem je umrl v Tegernseei.
 
Njegova dela, predvsem [[novela|novele]], doživljajo ponatise še danes. Do leta 2004 so ocenili, da je bilo prodanih preko 30 milijonov izvodov njegovih del. Poleg tega je Ganghofer eden izmed nemških avtorjev, katerih dela so bila tudi predelana v filme v obdobju [[:w:en Heimatfilm|Heimatfilma]]a (t.j. domovinski film), po [[Druga svetovna vojna|2.drugi svetovni vojni]]. Njegove domovinske novele so mu prislužile ugled opisovalca "world''zdravega of good" pisateljasveta''. Opisujejo življenje preprostih ljudi in so pogosto označena kot [[:w:en Kitsch|"Kitsch"kič]] (t. j. osladna)asta, prikazujejo namreč idilično Bavarskobavarsko alpsko življenje.
 
==Zbrana dela==
Vrstica 61 ⟶ 69:
[[Kategorija:Rojeni leta 1855]]
[[Kategorija:Umrli leta 1920]]
[[Kategorija:Nemški dramatiki]]
[[Kategorija:Nemški pesniki]]
[[Kategorija:Nemški pisatelji]]
[[Kategorija:Nemški uredniki]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Leipzigu]]