Univerza v Salamanci: Razlika med redakcijama

'''Univerza v SalamankiSalamanci''' ([[Španščina{{jezik-es|špansko]]: ''Universidad de Salamanca''}}) je najstarejša univerza v [[Španija|Španiji]] (od karodkar Univerza v Palenciji ne obstaja več) in ena najstarejših univerz v Evropi (skupaj z Univerzouniverzami v Bologni, Parizu, Oxfordu, Cambridgeu, Padovi…). Nahaja se v mestu [[Salamanca]], zahodno od [[Madrid|Madrida]], v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon. Ustanovljena je bila leta 1134 pod vodstvom kralja Alfonza devetega.

Formalni naziv "Univerza",»univerza« ji je dodelil [[Alfonz X. Kastiljski|kralj AlfonzoAlfonz X.]] leta 1254, leta 1255 pa je to priznal [[papež Aleksander IV. ]]

Nekateri izmed pomembnejših študentov te univerze so: [[Cervantes|Miguel de Cervantes]], [[Miguel de Unamuno]], Fray Luis de León, Francisco Suárez, Antonio de Nebrija, Luis de Góngora, [[Hernán Cortés]], Juan Zarate, Manuel Belgrano, Beatriz Galindo in številni drugi.

Njen izvor, kotKot večina evropskih srednjeveških univerz, izvira iz katedralnih šol iz okoli leta 1174. Leta 1218 jo je Alfonso IX. Leon označil s kategorijo generalnega študija svojega kraljestva. Naziv, Studium generale, splošni študij kaže na raznolikost njenih naukov, značilnost ne-zasebne šole (torej odprta je bila za vse) in veljavnost njenih nazivov, stopenj izobrazbe.

[[Slika:University of Salamanca.jpg|sličica|Fasada Univerze v SalamankiSalamanci]]

Leta 1254, je [[Alfonz X. Kastiljski|kastiljski kralj Alfonz X.]]. univerzi priskrbeldodelil status, ki je opredeljeval njen finančni sistem in ustvaril položaj bibliotekarja inter nekaterih drugih smeri. Tako je Univerza v SalamankiSalamanci postala prva evropska univerza z javno knjižnico. Univerza je bila financirana z strani Cerkve, čeprav posredno. Sredstva so prihajala iz kraljevih tretjin cerkvene desetine.

ŠtudijePoredmeti, ki so jih takrat poučevali, so bilebili medicina, logika, slovnica, glasba in pravo. Učitelji predmetov, povezanih s pravom, so bili deležni višjih plač. V trinajstem in štirinajstem stoletju pa so bili ustvarjeni novi predmeti, še posebej na področju zakonodaje in prava. Končno priznanje, licenca, da so diplome Univerze v Salamanci priznane po vsem svetu, ji je dodelil leta 1255 papež Aleksander IV. Med letoma 1381 in 1386 se je začelo poučevanje teologije.

Predavali so v [[Latinščina|latinščini]], enotnem jeziku, za lažjo mobilnost mednarodnih profesorjev in študentov. Vendar pa je bila mednarodna mobilnost v tem obdobju dokaj nepomembna, saj je bilo zelo malo tujcev. Večina študentov Univerze v SalamankiSalamanci je prihajalo iz Severne planote, [[Portugalska|Portugalske]], [[Galicija (Španija)|Galicije]] ter Asturije. Univerza je imela veliko manjšo kapaciteto študentov, kot nekatere druge takratne evropske univerze, na primer [[Univerza v Bologni|Univerza v Bologni]]. Proti koncu štirinajstega stoletja, se je na univerzi v SalamankiSalamanci izobraževalo med 500 in 600 študentov. Rast števila študentov v petnajstem stoletju je bila zelo pomembna, s skoraj 3.000 študenti na začetku šestnajstega stoletja.

Trajalo je zelo dolgo preden je inštitucija zagotovila lastne prostore za poučevanje, do petnajstega stoletja, so predavanja potekala v križnem hodniku Stare katedrale, v najetih hišah in cerkvi Svetega Benita. Prva uradna zgradba univerze je bil Colegio Mayor de San Bartolomé (poznan tudi kot «»Colegio Viejo»«, Stara šola), ki jo je ustanovil Diego de Anaya Maldonado, leta 1401. Obstajala sta programa »nižja« in »višja« šola, z različnimi stopenjskimi nazivi, diploma, licenca, doktorat …

V Zlati dobi Španije je bilo le šest (»Major«) Višjih šol: štiri v SalamankiSalamanci: San Bartolomé, Oviedo, v Cuenca in Santiago, kasneje so dodali eno v Santa Cruzu v Valladolid in San Ildefonso v AlcaláAlcaláju. Salamanca je imelimela tudi nešteto manjših šol in drugih univerzitetnih središč različnih vrst.

V osemnajstem stoletju, še posebej v času vladavine Carlosa III., so bile izvedene reforme, ki so Univerzo v SalamankiSalamanci pripeljale do enega glavnih ciljev španskega razsvetljenstva. Vsa podpora je bila namenjena razvoju medicine, fizike, matematike in klasičnih literaturknjiževnosti. V skladu s smernicami se je Univerzaustanova razvijala v nov tip univerze, usmerjen vse bolj v naravnenaravoslovne in družbene vede in manj osredotočen na [[kanonsko pravo]] in teologijo.

V času francoske invazije, v "[[bitka pri Salamanci|bitki pri Salamanki"Salamanci]] (1808-1813), je bilo uničenih mnogo stavbuniverzitetnih šole Salamankaposlpij. Kar je ostalo od njihovih knjižnic (del teh je bil preseljen v Kraljevo palačo, saj so bile šole zaprte do leta 1780), je bilo izropano. Leta 1852 je univerza izgubila status papeške univerze, pri odobritvi kraljeve odredbe z dne 21. maja, ki zatre svojih dve cerkveni fakulteti (teologijo in kanonsko pravo).

Po Načrtu Pidal leta 1845, je univerza izgubiizgubila možnost izdaje doktorske stopinjestopnje, ki soje bila po novem bile rezerviranerezervirana izključno za centralni univerzi v Madridu. S tem Salamankaje prenehaSalamanca prenehala igrati vlogo modela univerze, ki je sedaj pripadala Centralnim univerzam v Madridu.

Univerza v SalamankiSalamanci je bila, zaradi svojega zgodovinskega pomena, dober model za začetek postopka, tako da je vlada močno podpirala priprave na praznovanje sedme stoletnice univerze v študijskem letu 1953-1954, želeli so zmanjšati politični vpliv na univerzo.

Od konca aperturističnega procesa leta 1956 do leta 1960 je število študentov na Univerzi v SalamankiSalamanci ostalo razmeroma stalno, med 3.000 in 4.000 študentov. Od študijskega leta 1962-1963 je bila stalna rast vpisa, podvojitev v desetih letih pa je dosegla 7,.727 študentov v okviruštudijskem letu 1972-1973. Povečano število študentov se ni enakomerno razporedilo po fakultetah, večina študentov se je osredotočila na fakultete prava in medicine. Od takrat je Pravna fakulteta izgubljala vpliv v korist Filozofske fakultete, medtem ko je Medicinska fakulteta ohranila svoj prevladujoči položaj.

Med letoma 1955 in 1965, se je vpis tujih študentov potrojil, ter kasneje vedno bolj naraščal. V povprečju je 80,5 % tujih študentov prihajalo iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in študiralo predvsem medicino. 11,4 % tujih študentov, ki obiskujejo Filozofsko fakulteto, predvsem nadaljevalni tečaj hispanistike, je leta 1950 začel svzdržuje tradicijo poučevanja španščine v SalamankiSalamanci, ki traja vse doleta danes1950. Ti študentje so v večini prihajali iz [[Evropa|Evrope]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]) in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].

== Akademske informacijeOrganizacija ==

Trenutno je Univerza v Salamanki sestavljena iz šestnajstih fakultet: Likovna umetnost, Biologija, Znanost, Kmetijske in okoljske znanosti, kemijske znanosti, Družbene vede, Pravo, Ekonomija in gospodarstvo, Pedagogika, Farmacija, Filologija, Filozofija, Geografija in Zgodovina, Medicina, Psihologija ter Prevajanje in dokumentacija in pa dveh višjih šol: Zdravstvena nega in Fizioterapija.

Poleg tega so na kampusu, ki ga ima Univerza v SalamankiSalamanci v drugih mestih, Politehnika šola Ávila, Politehnika šola Zamora, Fakulteta za industrijskiindustrijsko inženiringinženirstvo Bejar, šole za izobraževanje in turizem Avila in Višja pedagoška šola Zamora.

Univerza v SalamankiSalamanci ponuja 74 dodiplomskih programov na različnih področjih znanja. Program jezikoslovja nudi učenje enajstih jezikov (angleški, francoski, nemški, španski, portugalski, italijanski, arabščinaarabski, hebrejščinahebrejski, latinščinalatinski, stara grščinastarogrški in vzhodnovzhodnoazijski Azijskijeziki) in je eden najpopolnejših programov jezikoslovja v Evropi.

Na podiplomskem študiju Univerza ponuja 102 programovprograma, od katerih je 66 magistrskih in 36 doktorskih.

Danes je Univerza v Salamanki pomembno središče za študij humanistike, s posebnim poudarkom na jezikovnih študijih, kot tudi na področju prava in ekonomije.

{{commonskategorija v Zbirki|Category:University of Salamanca}}