Begunec: Razlika med redakcijama

zasedbo zbežalo na [[Finska|Finsko]]. Iz [[Madžarska|Madžarske]] je po spodleteli vstaji leta [[1956]] v [[Avstrija|Avstrijo]] prebegnilo okoli 160.000 oseb. 1992–1995 je so valove beguncev povzročili vojni spopadi na tleh nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] (700.000).

 

 

Množično so Slovenci bežali na težje dostopne lokacije ali gradišča pred turškimi roparskimi pohodi v 15. in 16. stoletju ([[Josip Lavtižar]], Junaška doba Slovencev (1935/36). Najbolj znani begunec iz verskih razlogov je bil [[Primož Trubar]]. Vojaški begunci (beguni, ubežniki, uhajači, dezerterji, flihtlingarji), ki so se želeli izogniti dolgi vojaški službi, so znani iz časov pred [[Ilirske province|francosko okupacijo]], ko so šli med [[rokovnjaštvo|rokovnjače]]. Veliko jih je bilo med 1825 do 1843, 1853 pa jih je vojska razgnala. Med prvo svetovno vojno so s fronte pobegli skrivači sestavljali [[zeleni kader]]. Goriški Slovenci z območja [[soška fronta|soške fronte]] so bili prisiljeni v begunstvo med letoma 1916 in 1919 (skupaj z Italijani in Furlani 80.000); zavetje so dobili na Slovenskem ali pa so jih nastanili v taborišča v Avstriji, na Češkem in po Italiji (vse do Sicilije). Travmatično je bilo begunsko obdobje 1945–1949, ko so poraženi sodelavci in simpatizerji okupatorja bežali na Koroško in potem v Argentino (13.000).

==Begunci v filmu==

 

*[[Begunci (1993)|Begunci]], Werner Bros., 1993