Trajnostnost: Razlika med redakcijama

[[Ameriško združenje za javno zdravstvo]] (APHA, [[angleški jezik|engl]]. ''American Public Health Association'') definira ˝trajnostni prehranski sistem"<ref>{{cite journal |last=Feenstra |first=G. |year=2002 |title=Creating Space for Sustainable Food Systems: Lessons from the Field |journal=Agriculture and Human Values |volume='''19 '''|issue='''2''' |pages=99–106 |doi=10.1023/A:1016095421310}}</ref><ref>{{cite journal |authorauthor1=Harmon A.H.,|author2= Gerald B.L.|date=junij 2007, |title=Position of the American Dietetic Association: Food and Nutrition Professionals Can Implement Practices to Conserve Natural Resources and Support Ecological Sustainabiility |journal=Journal of the American Dietetic Association |volume='''107 '''|issue='''6''' |pages=1033–43. |pmid=17571455 |url=http://www.eatright.org/ada/files/Conservenp.pdf |format=PDF|doi=10.1016/j.jada.2007.05.138|archiveurl=http://web.archive.org/web/20081024184237/http://www.eatright.org/ada/files/Conservenp.pdf|archivedate=2008-10-24}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref> kot "tisti ki zagotavlja zdravo hrano za zadovoljevanje trenutačne povpraševanje za hrano istočasno ohranjajo zdrave ekosisteme ki isto tako lahko zavarujejo hrano za generacije ki prihajajo z minimalnim negativnim učinkom na okolico. Trajnostni hranidbeni sistem isto tako izhaja lokalno proizvodnjo in distribucijo infrastrukture ter nutritivno hrano obdeluje dostopno, pristopno za vse. Dejansko, ta sistem je human in pravičen, ki ščiti kmete in ostale delavce, potrošnie in skupnosti"<ref>{{cite web |publisher=American Public Health Association |date=11. junij 2007|title=Toward a Healthy, Sustainable Food System (Policy Number: 200712) |url=http://www.apha.org/advocacy/policy/policysearch/default.htm?id=1361 |accessdate=: 18. avgusta 2008}}</ref>Skrb za ekološke učinke agriposlovanja in popolni kontrast med problemom debelosti v zahodnem svetu ter siromaštva in nesigurnsoti hrane v svetu v razvoju so ustvarjali preobrat za zdravo, trajnostno hrano kot glavni komponent etičnega konzumerizma<ref>Mason & Singer (2006).</ref>. Ekološki učinki različinih dijetnih obrazcev zavisijo od mnogih faktorjev vključujoč razmerje konzumirane živalske in rastlinske hrane ter metode proizvodnje hrane<ref>{{cite journal |authorauthor1=McMichael A.J.,|author2= Powles J.W.,|author3= Butler C.D.,|author4= Uauy R. |title=Food, Livestock Production, Energy, Climate change, and Health. |journal=Lancet |year=rujanseptember 2007 |pmid=17868818 |doi=10.1016/S0140-6736(07)61256-2 |url=http://www.eurekalert.org/images/release_graphics/pdf/EH5.pdf |format=PDF|volume=370 |page=1253}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref><ref>{{cite journal |author=Baroni L., Cenci L., Tettamanti M., Berati M. |title=Evaluating the Environmental Impact of Various Dietary Patterns Combined with Different Food Production Systems.|journal=Eur. J. Clin. Nutr. |year=februar 2007 |volume='''61''' |issue='''2 '''|pages=279–86 |pmid=17035955 |doi=10.1038/sj.ejcn.1602522 |url=http://www-personal.umich.edu/~choucc/environmental_impact_of_various_dietary_patterns.pdf|format=PDF}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref><ref>Steinfeld H., Gerber P., Wassenaar T., Castel V., Rosales M., de Haan, C. (2006). [http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.htm "Livestock's Long Shadow - Environmental Issues and Options"] 390 pp. Preuzeto 18. ožujka 2009.</ref><ref>{{cite journal |author=Heitschmidt R.K., Vermeire L.T., Grings E.E. |title=Is Rangeland Agriculture Sustainable? |journal=Journal of Animal Science. |year=2004 |volume=82|issue=E-Suppl |pages=E138–146 |pmid=15471792 |doi= |url=}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref>. Svetovna zdravstvena organizacija je objavila Globalno strategijo o dieti, fizične aktivnosti in zdravju katero je v maju leta 2004. sprejela Svetovna zdravstvena skupščina. Ona priporoča mediteransko dieto ki se povezuje z zdravjem in dolgim življenjem, ter je siromašna z mesom, bogata s sadjem in zelenjavo, siromašna z dodanim sladkorjem in omejena s soljo, ter siromašna z zasićenim mastnim kiselinam; tradicionalni izvor masti na Mediteranu je olivno olje bogato mononesaturiranim maščobami. Zdrava z rižom bogata japonska dieta je bogata z ugljikohidratom, a siromašna z maščobami. Obe diete so siromašne z mesom in zasićenim maščobam, a obilne s stročnicami in ostalo zelenjavo; povezane su z nizko incidencijo bolezni in nizko ekološkim učinkom<ref> World Health Organisation (2004). [http://www.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA57/A57_R17-en.pdf "Global Strategy on Diet, Physical Activity and Health."] Copy of the strategy endorsed by the World Health Assembly. Preuzeto 19. lipnja 2009.</ref>.

Del poslovanja zaščite biološkega sveta je "internalizacija" teh "eksternalnosti" s koriščenjem tržnih strategij kot so eko davki in spodbujanja tržnih dovoljenj za uporabo ogljika, vode in dušika, ter rastoča želja za sprejetjem plačevanja ekosistemskih uslug. Skupinskih valut kot so LETS-a, darilna ekonomija in vremensko bančništvo se isto tako spodbuja kot način spodbujanja lokanih ekonomskij in okolja<ref>[http://web.archive.org/web/20090612090715/http://www.elecan.net/docs/moned/ccto.pdf Robert Costanza et al., "Complementary Currencies as a Method to Improve Local Sustainable Economic Welfare", University of Vermont, Burlington, VT, 12. decembra 2003.]</ref><ref>[http://web.archive.org/web/20111012020109/http://www.uea.ac.uk/env/cserge/events/grassroots/boyle.pdf David Boyle, "Sustainability and social assets: the potential of time banks and co-production", ''Grassroots Initiatives for Sustainable Development'', 10. lipnja 2005.]</ref>. [[Zelena ekonomija]] je še en tržno baziran poizkus za obravnavanje problema enakosti in okolja<ref>Scott Cato, M. (2009). ''Green Economics''. London: Earthscan, pp. 142–150. ISBN 978-1-84407-571-3.</ref>. Globalna recesija in celotni raspon vladnih političnih postopkov, ki so povezani z njim, bo verjetno povzročilo največji letni pad v svetovni emisiji ogljikovega dioksida v zadnjih 40 letih<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/8267475.stm|title=Recession and policies cut carbon |last=Black|first=Richard|date=21. rujnaseptember 2009|publisher=[[BBC]]|accessdate=2009-10-13}}</ref>.

En pristop trajnostnem življenju primerno prikazan na majhnim urbanim tranzicijskim mestom in podeželjskim ekovasem poizkuša najti način za stvaritev samozadostnih skupin zasnovanih po načelu enostavnega življenja ki maksimizira samozadostnost posebej v proizvodnji hrane. Takšna načela v širšem obsegu izhajajo iz koncepta [[bioregionalizem|bioregionalne]] ekonomije<ref>{{cite web|url=http://www.vtcommons.org/journal/2006/02/kirkpatrick-sale-economics-scale-vs-scale-economics-towards-basic-principles-bioregi|title=Economics of Scale vs. the Scale of Economics - Towards Basic Principles of a Bioregional Economy|last=Sale|first=Kirkpatrick|date=24. februarja 2006.|publisher=Vermont Commons|accessdate=13. oktobra 2009}}</ref>. . Ostali pristopi mlahavo zasnovani okoli novega urbanizma uspešno zmanjšujejo ekoloke učinke s spreminjanjem zgrajene okolice zaradi stvaritve in ohranjanja trajnostnih mest ki podpirajo trajnostni transport. Prebivalci se v kompaktnih urbanim sosedstvih vozijo nekoliko kilomettov pa imajo značajno manjši ekološki učinek skozi velik razpon meritve v primerjavi s tistimi, ki živijo v podaljšanem predmestju<ref>Ewing, R [http://www.smartgrowthamerica.org/gcindex.html "Growing Cooler - the Evidence on Urban Development and Climate Change"]. Preuzeto 16. ožujka 2009.</ref>.