Marko Pernhart: Razlika med redakcijama

Marko Pernhart (slov. ''Pernat''), najstarejši sin mizarja iz Kamna v Podjuni (danes občina [[Škocjan ob Klopinjskem jezeru]]), je bil doma iz takrat povsem slovenske vasi Srednje Medgorje na Koroškem. Verjetno se je šolal v takrat povsem slovenskih [[Tinje|Tinjah]]. Zelo zgodaj je začel slikati panjske končnice. Na celovški tržnici je kmalu prodajal svoje šaljive slike. S komaj dvanajstimi leti je poslikal zidove v gostilni pri Krajcarju na cesti od [[Celovec|Celovca]] do [[Velikovec|Velikovca]]. Gostilničar je opozoril škofovskega kaplana Henr. Hermanna na talentiranega mladeniča. S petnajstimi leti se je najprej učil slikarstvo pri Andreasu Hauserju v [[Celovec|Celovcu]]. Hermann pa je fanta še dalje podpiral in ga predstavil kasnejšemu mecenu, goriškemu nadškofu [[Franc Lušin|Francu Lušinu]] (Franz Xaver Luschin), ki je bil po rodu iz [[Tinje|Tinj]]. Verjetno je Hermann tudi vspostavil stik s tedaj znamenitim [[Krajinsko slikarstvo|krajinskim]] slikarjem Eduardom von Morojem. Preko njega je prišel Pernhart v stik z dunajsko umetniško družbo, zlasti s Franzom Steinfeldom, ki je poučeval na Dunajski umetnostni akademiji (''Akademie der Bildenden Künste''). Od tod je Pernhart šel na študij na umetnostno akademijo v Münchnu, od koder se je kmalu vrnil na [[Koroška|Koroško]]. Na [[Koroška|Koroškem]] je postal pod umetniškim psevdonimom Pernhart najbolj znani [[Krajinsko slikarstvo|krajinski]] slikar svojega časa. Pernhartu je [[Avstrijski turistični klub]] v [[Celovec|Celovcu]] postavil spomenik. Prav ta visoka stopnja integracije v avstrijsko družbo je verjetno tudi razlog, da je njegovo slovensko poreklo šlo v pozabo.