Triceratops: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m pp |
||
Vrstica 23:
'''''Triceratops''''' je bil [[rastlinojed]]i [[dinozaver]] iz družine ceratopsov, ki je živel v pozni [[kreda (obdobje)|kredi]] (pozni Maastricht), pred približno 68 do 65 milijoni let. Živel je na območju, ki je danes [[Severna Amerika]] in je bil eden od zadnjih dinozavrov, ki so se pojavili pred [[izumrtje dinozavrov|velikim izumrtjem]]. Poimenovali so ga po treh rogovih na glavi. »Tri« pomeni število tri, »ceratops« pa rogove (''ceras'' so rogovi, ''ops'' pa obraz, ime torej pomeni obraz s tremi rogovi). Z veliko rogato glavo in nekaterimi podobnostmi z današnjimi [[nosorog]]i je triceratops eden najbolj prepoznavnih dinozavrov. Čeprav si je delil življenjski prostor z velikimi plenilci, kot je bil [[tiranozaver]], ni jasno, če sta se živali kdaj spopadli na način, ki je prikazan v filmih in slikanicah o dinozavrih.
Čeprav niso do zdaj našli še nobenega popolnega okostja,<ref name="Lambert93">{{cite book|title=The Ultimate Dinosaur Book|year=1993|author=Lambert, D.|pages=
Triceratops je najbolj znana vrsta med ceratopsi, čeprav se glede uvrstitve v red včasih paleontologi ne strinjajo povsem. Sprejeti sta dve vrsti, ''T. horridus'' in ''T. prorsus'', še več pa jih je bilo poimenovanih.
Vrstica 29:
== Opis ==
[[Slika:Human-triceratops size comparison.png|250px|thumb|right|''Triceratops'' v primerjavi s človekom]]
Posamezen triceratops je lahko dosegel okrog 8 metrov dolžine, visok je bil 3 metre in
Triceratops je imel čokato in robustno telo s petprstimi prednjimi in štiriprstimi zadnjimi nogami.<ref name="Dino2"/> Čeprav je skoraj zagotovo hodil po vseh štirih, so o položaju nog potekale dolge razprave. Na začetku so mislili, da so sprednje noge podpirale vrat, da bi lažje prenašale težo glave.<ref name="Dodhorned"/> To se lahko vidi na slikah, ki sta jih izdelala [[Charles R. Knight|Charles Knight]] in [[Rudolph F. Zallinger|Rudolph Zallinger]]. Fosilni sledovi in novejše rekonstrukcije odtisov kažejo, da je imel triceratops med hojo pokončno držo z rahlo izbočenimi rameni, podobno kot sodobni nosorogi.<ref name="CP01">Christiansen, P., and Paul, G.S. (2001). Limb bone scaling, limb proportions, and bone strength in neoceratopsian dinosaurs. ''Gaia'' '''16''':13–29.</ref><ref name="CSJA01">Chapman, R.E., Snyder, R.A., Jabo, S., and Andersen, A. (2001). On a new posture for the horned dinosaur ''Triceratops''. ''Journal of Vertebrate Paleontology'' '''21''' (Supplement to Number 3), Abstracts of Papers, 61st Annual Meeting:39A–40A.</ref>
Vrstica 98:
=== Prehrana ===
Triceratops je bil [[rastlinojed]] in zaradi nizke glave je glavni del njegove prehrane predstavljala nizka vegetacija. Mogoče je lahko podrl tudi višje rastline.<ref name="Dino2"/><ref>Tait J., and Brown, B. (1928). How the Ceratopsia carried and used their head. ''Transactions of the Royal Society of Canada.'' '''22''':13–23.</ref> Čeljust se je končala z globokim in ozkim kljunom, sklepajo, da je bil kljun boljši za grabljenje in vlečenje kot za grizenje.<ref name="Ostrom66">{{cite journal|author=Ostrom, J. H.|date=1966| title=Functional morphology and evolution of the ceratopsian dinosaurs| journal=[[Evolution (journal)|Evolution]]| volume=20| issue=3| pages=
Triceratopsovi zobje so bili razporejeni v vrste, imenovane baterije. V vsaki od 36 do 40 vrst je bilo 3 do 5 zob, odvisno od velikosti živali.<ref name="Dino2"/> Tako je imela ena žival med 432 in 800 zob, naenkrat pa jih je uporabljala le nekaj. Menjava zob je potekala vse življenje.<ref name="Dino2"/> They functioned by shearing in a vertical to near-vertical orientation.<ref name="Dino2"/> Velikost in število zob kaže na to, da so jedli velike količine vlaknastih rastlin,<ref name="Dino2"/> morda palm in [[cycad]]ij<ref>Ostrom, J. H. (1964). A functional analysis of jaw mechanics in the dinosaur ''Triceratops''. ''Postilla'', Yale Peabody Museum '''88''':1–35.</ref><ref>Weishampel, D. B. (1984). Evolution of jaw mechanisms in ornithopod dinosaurs. ''Advances in Anatomy, Embryology, and Cell Biology'' '''87''':1-110.</ref>, morda pa praproti, ki so takrat rasle v savanah.<ref>Coe, M. J., Dilcher, D. L., Farlow, J. O., Jarzen, D. M., and Russell, D. A. (1987). Dinosaurs and land plants. In: Friis, E. M., Chaloner, W. G., and Crane, P. R. (eds.) ''The Origins of Angiosperms and their Biological Consequences'' Cambridge University Press, pp. 225–258. ISBN 0-521-32357-6.</ref>
Vrstica 116:
Poleg uporabe rogov pri spopadih s plenilci slike pogosto prikazujejo tirceratopse, ki se s spuščenimi rogovi borijo med sabo. Čeprav študije kažejo, da je bilo tako obnašanje možno, tako kot pri današnjih rogatih živalih,<ref>Farke, A. A. (2004). Horn Use in ''Triceratops'' (Dinosauria: Ceratopsidae): Testing Behavioral Hypotheses Using Scale Models. ''Palaeo-electronica''.</ref> ni nobenega dokaza, da so triceratopsi to dejansko počeli. Poleg tega, čeprav se razpoke, luknje in podobne poškodbe na lobanjah pogosto pripisujejo poškodbam z rogovi, sodobna študija ni našla nobenega dokaza, da bi udarci z rogovi lahko povzročili take poškodbe (na primer, ni sledi okužbe ali celjenja). Namesto tega študija kot razlog predlaga bolezni kosti.<ref name=TF06>Tanke, D. H, and Farke, A. A. (2006). Bone resorption, bone lesions, and extracranial fenestrae in ceratopsid dinosaurs: a preliminary assessment. in: Carpenter, K. (ed.). ''Horns and Beaks: Ceratopsian and Ornithopod Dinosaurs'' Indiana University Press: Bloomington. pp. 319–347. ISBN 0-253-34817-X.</ref>
Velik greben je lahko pomagal tudi pri povečanju telesne površine za lažjo termoregulacijo.<ref>{{cite journal|author=Wheeler, P.E.|date=1978|title=Elaborate CNS cooling structures in large dinosaurs|journal=[[Nature (revija)|Nature]]|issue=275|pages=441–443|url=http://dx.doi.org/10.1038/275441a0}}</ref> Podobna teorija je bila postavljena tudi za plošče [[stegozaver|stegozavra]],<ref>{{cite journal|
Teorijo o uporabi grebena in rogov za dvorjenje in razkazovanje je prvi predlagal Davitashvili leta 1961 in je v naslednjih letih pridobila široko podporo.<ref name="TML90"/><ref name="Forster90"/><ref name = "Davitashvili61">{{cite book|title=The Theory of sexual selection|year=1961|author=Davitashvili L|pages=
== Upodobitve v popularni kulturi ==
| |||