Fran Zwitter: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika z Wikipodatki |
dodal in uredil funkcije, priznanja in nazive |
||
Vrstica 39:
V obdobju med obema vojnama je bil dejaven tudi kot kritični publicist. Kot levi liberalec je tik pred napadom na Jugoslavijo sodeloval pri ustanovitvi [[Društvo prijateljev Sovjetske zveze|Društva prijateljev Sovjetske zveze]], pozneje pa se je priključil [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Po začetku [[Kraljevina Italija|italijanske okupacije]] je bil maja 1941 kratko aretiran, marca 1942 pa poslan v [[konfinacija|konfinacijo]] v [[Aprica|Aprico]], majhen kraj ob italijansko-[[Švica|švicarski]] meji. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je sam z vlakom in peš prebil do Slovenije, kjer se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|slovenskim partizanom]]. Od januarja 1944 do marca 1945 je v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]] vodil partizanski [[Znanstveni inštitut IOOF]], edinstveno inštitucijo v zasedeni Evropi. Ukvarjal se je predvsem z mejnimi vprašanji in pripravljal gradiva za novo povojno določitev jugoslovanskih oziroma slovenskih mej. V letu 1945 je odšel v [[Beograd]], kjer je do leta 1947 delal na Inštitutu za preučevanje mednarodnih vprašanj pri jugoslovanskem [[zunanje ministrstvo|zunanjem ministrstvu]]. Na Inštitutu je nadaljeval s pripravljanjem gradiva o mejnih vprašanjih, kot ekspert pa je sodeloval tudi na povojnih [[mirovna konferenca|mirovnih konferencah]]. O mejnem vprašanju je v tem obdobju napisal vrsto brošur in memorandumov, precejšen del v tujih jezikih.
Medtem je bil leta 1945 izvoljen za [[izredni profesor|izrednega profesorja]], po vrnitvi na Filozofsko fakulteto leta 1948 pa za [[redni profesor|rednega profesorja]] za zgodovino novega veka. Na fakulteti je ostal do upokojitve leta 1975.
Po njem se danes
Njegov sin [[Matjaž Zwitter]] je [[zdravnik]], [[Tomaž Zwitter]] [[fizik]] in [[astronom]], hči [[Anja Dular]] [[arheolog]]inja, [[bibliotekar]]ka in zgodovinarka.
Vrstica 47 ⟶ 49:
Čeprav je doktoriral iz [[srednji vek|srednjeveške]] zgodovine mest, se je pozneje usmeril v novejšo zgodovino. Po vrnitvi iz Francije je pod vplivom [[sociologija|socioloških]] metod [[analisti|analistov]] v slovensko zgodovinopisje vpeljal vrsto [[metodologija|metodoloških]] novosti, zlasti uporabo [[statistika|statističnih metod]]. Njegovo [[habilitacija|habilitacijsko]] delo ''Prebivalstvo na Slovenskem od srede 18. stoletja do današnjih dni'' (Univerza v Ljubljani, 1936) je bilo za slovensko zgodovinopisje prelomno.
Kot strokovnjak za novoveško zgodovino in za nacionalno vprašanje se je mednarodno uveljavil in je bil večkrat [[gostujoči profesor]] na različnih tujih univerzah, nastopal je na pomembnih mednarodnih kongresih, poleg tega je doma in v tujini objavil vrsto odmevnih [[monografija|monografij]] in člankov. Izredno odmevno je bilo njegovo delo napisano v sodelovanju z [[Jaroslav Šidak|Jaroslavom Šidakom]] ter [[Vaso Bogdanov|Vasom Bogdanovom]], ''Les problèmes nationaux dans la Monarchie des Habsbourg'' ([[slovenščina|slov.]] ''Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji'').
▲Po njem se danes imenuje [[Zwittrova ulica, Novo mesto|ulica]] v Novem mestu.
== Dela ==
|