Lom: Razlika med redakcijama

'''Lóm''' je [[pojav]], ki nastane predvsem pri krhkih [[material]]ih, ko jih obremenimo z mehansko obremenitvijo. Ti materiali se pri obremenitvi [[plastična deformacija|plastično]] ne [[deformacija|deformirajo]], temveč [[elastična deformacija|elastični deformaciji]] sledi lom. Material se razdeli na dva ali več delov. Če v materalu ni nobene napake, se poruši pri [[napetost]]i, ki je enaka teoretični [[kohezijska trdnost|kohezijski trdnosti]]. Ta [[napetost]] je zelo velika - okoli 10 odstotkov [[elastični modul|elastičnega modula]]. Dejanske zlomne trdnosti materialov so bistveno manjše. V krhkih materialih navzočnost razpoke izredno zmanjša lomno napetost. Ob vrhu razpoke se namreč pojavi koncentracija napetosti. Vsak material, tudi tisti najbolj krhki, se ob prelomnini plastično deformirajo.

 

Lome delimo glede na to, koliko energije se porabi za lom. Malo energije se porabi pri krhkem lomu, veliko pa pri žilavem lomu.