Vinarstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 7:
Po trgatvi grozdje zmeljejo in ga pustijo, da [[fermentacija (hrana)|fermentira]] (vre). Rdeče vino se pripravi iz [[mošt]]a rdečega ali črnega grozdja, ki fermentira skupaj s tropinami (grozdne lupine), belo vino pa se navadno pripravlja s fermentacijo iz belega grozdja iztisnjenega soka, lahko pa tudi iz mošta rdečega grozdja z minimalno vsebnostjo tropin. Vina [[roze|rozé]] pridobivajo iz rdečega grozdja, katerega sok je zadosti dolgo v stiku s temnimi tropinami, da dobi rožnato barvo, [[tanin]]ov pa je v tropinah le malo.
 
Pri tej primarni fermentaciji, ki traja en do dva tedna, [[kvasovke]] večino [[sladkor]]ja iz grozdnega soka pretvorijo v [[etanol]] (alkohol). Potem tekočino prenesejo v posode za [[sekundarna fermentacija|sekundarno fermentacijo]]. Tu se vino s pretvorbo preostalega sladkorja počasi zbistri. Nekaj vina nato pred ustekleničenjem pustijo, da se v hrastovih sodih postara, pri čemer dobi dodatno aromo, drugo vino pa takoj ustekleničijo. Od trgatve do pitja lahko mine od nekaj mesecev (npr. [[Beaujolais nouveau) do prek dvajset let pri vrhunskih vinih. Vendar pa ima po petih letih boljši okus le okrog 10 % vsega rdečega in 5 % vsega belega vina.<ref name="JRWC">{{navedi knjigo|author= Jancis Robinson| title=Jancis Robinson's WINE COURSE, A guide to the world of wine|publisher=BBC worldwide Ltd.|date=2003|pages=39|language=V angleščinien}}</ref>
 
Opisani postopki so včasih tudi nekoliko prilagojeni. Pri peninah, kot je [[šampanjec]], poteka vrenje tudi v steklenici, pri čemer nastaja ogljikov dioksid in s tem značilni mehurčki. [[Sladkost vina|Sladka vina]] nastanejo, kadar po koncu fermentacije ostane še nekaj [[rezidualni sladkor|rezidualnega sladkorja]]. To je mogoče doseči s pozno trgatvijo ([[vino pozne trgatve]]), zamrznjenjem grozdja za zgostitev sladkorja ([[ledeno vino]]) ali primešanjem snovi, ki pomori preostale kvasovke, še predno je vrenje končano. Tako npr. pri proizvodnji [[portsko vino|portskega vina]] dodajo visokoalkoholni [[vinjak|brendi]]. Vinar pa lahko tudi shrani nekaj sladkega grozdnega soka in ga doda vinu, ko se konča fermentacija. To tehniko imenujemo [[sladka rezerva]] (Süßreserve).