Downov sindrom: razlika med redakcijama

dodanih 37 zlogov ,  pred 4 leti
Pomankljiv podatek
({{normativna kontrola}})
(Pomankljiv podatek)
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
| MeshID = D004314
}}
'''Downov sindrom''' ali '''trisomija 21''' (tudi poznano kot "Testenov sindrom") je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. [[kromosom]]. Upočasnjeni razvoj je posledica [[kromosom]]ske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še eden (gre za trisomijo 21. kromosoma). V 95 % primerov je vzrok trisomije 21 nepravilen potek [[mejoza|mejoze]]. 95 % primerov downovega sindroma je posledica trisomije 21, 5 % pa posledica Robertsonove translokacije. Bolezen je poimenovana po britanskem zdravniku z imenom [[John Langdon Down]], ki je leta 1866 ta [[sindrom]] prvi opisal. Trisomijo 21 so ugotovili leta 1959. Z downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju se ukvarjajo specialni in rehabilitacijski pedagogi (po starem defektologi).
 
Ljudje z downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju, ni pa nujno – lahko so normalno inteligentni. Imajo značilne obrazne poteze, hipotonično muskulaturo, hiperfleksibilne sklepe, občutljivo kožo, redke lase in velik jezik. Značilna je 'opičja brazda' – na roki imajo namesto dveh samo eno prečno brazdo. Pri downovem sindromu so pogosta srčna obolenja, dihalne motnje, imunske, hormonalne in encimske motnje.
 
== Znaki ==
1

urejanje