Redakcija: 05:38, 24. februar 2017 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.678 urejanj m m/dp/wiki ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:13, 11. marec 2017 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 5: Pri ramanski spektrometriji se vzorec osvetli z močnim izvorom svetlobe. Prvi spektrometer iz leta 1928 je uporabljal kar monokromirano sončno svetlobo<ref>{{Navedi splet\|url=http://www.andor.com/learning-academy/raman-spectroscopy-an-introduction-to-raman-spectroscopy\|title=Raman Spectroscopy - An introduction to Raman Spectroscopy\|accessdate=2017-01-28\|website=www.andor.com\|last=Andor\|language=en-GB}}</ref>, danes pa se v ta namen uporabljajo laserji z valovnimi dolžinami med bližnjo infrardečo in bližnjo ultavijolično. Na vzorcu sipano svetlobo se zbere, odfiltrira svetlobo z valovno dolžino laserja (ta je bila elastično sipana in za spektroskopijo ni uporabna), preostanek svetlobe pa se razkloni in odvede na detektor. Ker so ramanski spektri ~~ponavadi~~po navadi zelo šibki in le malo energijsko premaknjeni, je največja težava pri spektroskopiji ločevanje elastično in neelastično sipane svetlobe. Sčasoma so se ravile bolj napredne metode spektroskopije, npr. stimulirana ramanska spektroskopija, resonančna spektroskopija, površinsko ojačana spektroskopija, transmisijjska spektroskopija in hiperramanska spektroskopija. [[Slika:Raman_energy_levels.svg\|sličica\|440x440_pik\|Energijski diagram prikazuje prehode pri sipanju svetlobe.]]

Ramanska spektroskopija: Razlika med redakcijama