Fundamentalizem: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 3 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 194.249.148.196 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.148.196 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
'''Fundamentalizem''' je [[nazor]], ki zahteva popolno privrženost načelom določene [[ideologija|ideologije]] oz. [[religija|religije]]. Pojem fundamentalizem najpogosteje povezujemo z verskim fundamentalizmom, ki predstavlja različne politične ideologije in gibanja. Ta poskušajo celotno družbeno in politično življenje uskladiti z doslednim tolmačenjem verskega nauka.
 
Čeprav so imela v teku zgodovine številna gibanja karakteristike verskega fundamentalizma, sta se izraz in njegov pomen skovala šele v začetku 20. stoletja. Najpogosteje ga povezujemo z [[islam]]om v državah [[Bližnji vzhod|bližnjega vzhoda]], v manjši meri protestantizem v [[Združene države Amerike|ZDA]], čeprav bi se posamezni pojavi [[hinduizem|hinduizma]] v [[Indija|Indiji]], židovstva v [[Izrael]]u, pa tudi katolištva oz. pravoslavstva v Evropi in svetu - lahko označili kot verski fundamentalizem. Verski fundamentalizem se pogosto manifestira skozi popolno ali delno zavračanje modernih idej, najsi bodo s področja verske tolerance, [[sekularizem|sekularizma]], odnosa med [[spol]]oma ali pa razni dosežki znanosti in [[tehnologija|tehnologije]], ki iz različnih razlogov niso v skladu z določenim verskim naukom, doktrino ali religiozno [[dogma|dogmo]]. Mnogi obravnavajo verski fundamentalizem kot reakcijo na vrsto družbenih in [[ekonomija|ekonomskih]] problemov, katerih sodobne ideologije, kot sta npr. [[liberalizem]] in [[socializem]], nista zmogla rešiti. V takih primerih se verski fundamentalizem pogosto združuje z [[nacionalizem|nacionalizmom]], [[fašizem|fašizmom]] in [[rasizem|rasizmom]] ter, v nekoliko manjši meri, s [[konservatizem|konservatizmom]].
 
Fundamentalizem izredne poudarja skupne vrednote in tako poustvarja skupnost, ki komunicira preko vrednot in idej verskega teksta. Pri tem pomen pridobivajo tako duhovniki, sodniki, policisti, učitelji, zdravniki, ki negujejo tako vrednote besedil, ki so lahko izredno raznovrstne tako po pomenu kot uveljavitvi. Fundamentalizem je mnogokrat kritiziran kot neenotna neurejena skupnost izpostavljena mnogim konfliktom. Zaradi močne idejne zaslombe v verstvih in religijah mora fundamentalna skupnost, sekta ali družba biti jasno ločena od državnih funkcij. Vstavljanje verskih elementov v državne funkcije onkraj samih vrednot pomeni resno škodo fundamentalnim vrednotam.