Dolina (občina Grabštanj): Razlika med redakcijama

== Kulturnozgodovinski pomen ==

Božja pot je nastala v nemirnih časih sredi 19. stoletja in je postala izredno priljubljena pri Slovencih na Koroškem. Leta 1870 je bil organiziran v sosednji vasi, v Zgornjih Buhljah onstran gozda, tretji veliki slovenski politični [[tabor]], pri kateremu so zahtevali uresničitev svoboščin iz decembrske ustave 1867 oz. Zedinjene vseh Slovencev v eni državni enoti. Zahtevali so tudi primerno slovensko šolstvo in razvoj slovenskega zadružništva in kulturnega delovanja v izobraževalnih društvih.<ref>Avguštin Malle: Tabori na Koroškem. V: Zgodovinski časopis 41 (1987) 599-622</ref> Mnoga društva so nato bila ustanovljena, tako [[Društvo sv. Cirila in Metoda]] oz. podružnica v Pokrčah in izobraževalno društvo Edinost v sosednjem Šenttomažu nad Čilnerkom v današnji občini [[Štalenska gora]].<ref>B.-I. Schnabl: Celovško polje, neznani zaklad osrednje slovenske kulturne pokrajine, Izsledki enciklopedijskih raziskovanj. V: Koroški koledar 2013. Celovec 2012, 107–122.</ref>

 

Pomembne so tudi ohranjene umetnine, ki so pisani jezikovni kulturni spomeniki v fari Pokrče, kjer najdemo še dva slovenska križeva pota: v farni cerkvi Šentjakob v Pokrčah in v podružnici na Lečji gori.

* Odilo Hajnšek: Marijine božje poti. v Celovcu 1971

* Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs: ''Kärnten. Dolina.'' [[Bundesdenkmalamt]] (Hrsg.), Verlag Anton Schroll & Co, Dritte, erweiterte und verbesserte Auflage, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 83.

 

== Glej tudi ==

{{commonscat|Autobahnkirche Dolina}}

* seznam župnij dekanata Tinje: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Pfarren_im_Dekanat_Tainach/Tinje

 

== Viri ==

File:Dolina, Carinthia-Austria 8.JPG|sodobni slovenski napis v vitražu v romarski cerkvi in podržnici Marija v gozdu v Dolini

</gallery>

 

{{koordinate DM v naslovu|46|38.23.64|N|14|26.55.45|E|type:landmark}}

{{Južna Koroška (Avstrija)}}

{{Celovško polje}}

 

[[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]]