Redakcija: 17:49, 24. februar 2016 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj slika z Wikipodatki ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:51, 7. februar 2017 uredi razveljavi Nokturno (pogovor \| prispevki) Administratorji 8.681 urejanj m dewiki Novejše urejanje →
Vrstica 3: == Življenjepis == Hartman je osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva. Njegova življenjska pot je razgibana, polna novih spoznanj, usmerjena strokovno, znanstveno in kulturno. Posegel je na mnoga področja izobraževanja, znanosti in kulture. Po študiju književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti na [[Univerza v Ljubljani\|ljubljanski univerzi]] je bil [[profesor]] na učiteljišču in gimnaziji v [[Murska Sobota\|Murski Soboti]], nato pa je poučeval na mariborskem učiteljišču. Pritegnilo ga je [[gledališče\|gledališče]], najprej [[ljubljanska Drama\|ljubljanska Drama]], [[mariborsko gledališče\|mariborsko gledališče]] in še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje\|Slovensko ljudsko gledališče v Celju]]. Zatem je nadvse uspešno vodil [[Študijska knjižnica Maribor\|Študijsko knjižnico v Mariboru]] in [[Univerzitetna knjižnica Maribor\|Univerzitetno knjižnico Maribor]] do svoje upokojitve leta [[1989]]. == Znanstveno delo == Vso širino njegovega vsestranskega delovanja nam odkriva njegova bibliografija. Veliko let se je posvečal [[slovenistika\|slovenistiki]]. O tem pričajo njegova [[disertacija\|disertacija]] z naslovom ''[[Celjski grofje\|Celjski grofje]] v [[slovenska dramatika\|slovenski dramatiki]]'', [[študija\|študije]] o [[Novačan\|Novačanu]] in številni članki o literarnem dogajanju v nekdanjem [[Maribor\|Mariboru]]. Z gledališčem se je ukvarjal kot lektor, dramaturg, umetniški vodja in upravnik. Za nove uprizoritve je prevedel številna dramska dela, med njimi tudi vrsto umetnin svetovnih avtorjev. Bil je med pobudniki [[Borštnikovo srečanje\|Borštnikovega srečanja]] v Mariboru in ga dolga leta sooblikoval. S sodelavci je zasnoval in uredil zbornik ''Maribor skozi stoletja'', v katerem je objavil pregledne prispevke o zgodovini gledališča, [[knjižničarstvo\|knjižničarstva]] in [[tiskarstvo\|tiskarstva]]. Je avtor publikacij ''Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne'' in ''Kultura v Mariboru''. V ''Časopisu za zgodovino in narodopisje'' je objavil veliko znanstvenih prispevkov. S kulturnozgodovinskimi razpravami je sodeloval na več znanstvenih zborovanjih. Z biografskimi prispevki za [[Slovenski biografski leksikon\|''Slovenski biografski leksikon'']] in [[Enciklopedija Slovenija\|''Enciklopedijo Slovenije'']] se je uvrstil med najplodovitnejše sodelavce za območje severovzhodne [[Slovenija\|Slovenije]]. Objavil je tudi biografiji [[Rudolf Maister\|Rudolfa Maistra]] in [[Janko Glazer\|Janka Glazerja]]. Poznan je tudi kot izvrsten prevajalec [[proza\|proze]], med katero uvrščamo dela [[Hemingway\|Hemingwaya]], [[Cronin\|Cronina]] in [[Remarqua\|Remarqua]]. Od leta [[1965]] je usmerjal razvoj [[knjižnica\|knjižnice]] v ugledno [[visokošolska ustanova\|visokošolsko ustanovo]]. Tako je knjižnica leta [[1975~~\|1975]]~~ kot enakopravna soustanoviteljica podpisala ''Sporazum o združitvi'' z [[Univerza v Mariboru\|Univerzo v Mariboru]] in dobila ime [[Univerzitetna knjižnica Maribor\|Univerzitetna knjižnica Maribor]]. Ravnateljeva prizadevanja, ki so trajala dobri dve desetletji, da bi knjižnica dobila novo funkcionalno stavbo, so se uresničila leta [[1988]]. Novo stavbo je projekt postavil ob obstoječo nekdanjo hranilnično zgradbo, ki je bila načrtovana za bodoči rektorat. S tem naj bi na tem prostoru nastalo [[mariborsko univerzitetno središče\|mariborsko univerzitetno središče]]. V začetku oktobra 1988 je bila na spodbudo prof. dr. Hartmana organizirana simbolična selitev knjižničnega gradiva z »živo verigo«, v kateri si je nad tisoč ljudi, med njimi predstavniki univerze, dijaki in študentje, podajalo knjige iz rok v roke na razdalji med staro knjižnico in novo knjižnično zgradbo ter tako izrazilo navdušenje nad preselitvijo te pomembne mariborske ustanove. Hartman je s svojimi delavci pomagal ustanavljati in urejati knjižnice v novih mariborskih visokošolskih zavodih. Sodeloval je tudi pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju in bil pobudnik razvoja enotnega računalniškega sistema v knjižnicah. Ob zahtevnem vodstvenem in organizacijskem delu je bil več let [[urednik]] revij ''Knjižnica'' (1974–79) in [[revija Dialogi\|''Dialogi'']] (1966–68). Sodeloval je pri ustvarjanju [[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani \| Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani\|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani \| Univerze v Ljubljani]], kjer je na študente prenašal svoje bogate izkušnje.

Bruno Hartman: Razlika med redakcijama