Realizem v književnosti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
Realizem pomeni dvoje: obdobje ali pa književno metodo. Realizem kot književna metoda se pojavlja v vseh [[književnost|književnostih]] od [[antika|antike]] do danes, ki prikazujejo stvarnost tako, kot v resnici je ali pa bi lahko bila po zakonu verjetnosti. Realizem kot obdobje se je v posameznih književnostih razvil ob različnem času in v neenakih socialnih, političnih in kulturnih razmerah, zato ni bil čisto enotno književno obdobje.
[[Schiller Schledel|Schiller]] in [[Friedrich Schlegel|Friedrich Schlegel]] sta prva govorila o realizmu, in sicer sta pojem realizma uporabljala kot nasprotje idealizmu. V francoskih razpravah se pojem realizma pojavi v člankih [[Champfleury|Champfleurya]], ki so pozneje izšli v knjigi z naslovom ''Le Realisme'' (1857), in v časopisu ''Realisme'' (1856-1857). Tu se začne razpravljati o realizmu kot o obdobju. Njegove značilnosti so natančno prikazovanje resnice, objektivnost, neosebnost. Kot predstavnike so naštevali [[Stendhal|Stendhala]], [[Honore de Balzac|Balzaca]], [[Champfleury|Champfleurya]], [[Gustave Flaubert|Flauberta]]. V Nemčiji [[Otto Ludwig|Otto Ludwig]] govori o poetičnem realizmu, ampak ta pojem uporablja kot nasprotje »neosebnemu« realizmu, ki se je razvil v Franciji. [[Friedrich Engels|Engels]] v nekem osebnem pismu leta
== Značilnosti realističnih del ==
| |||