Wikipedija

Letalski vijak: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
{{normativna kontrola}}
Zupi (pogovor | prispevki)
1.480 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Letálski viják''' ali ([[točnosttudi in'''propéler''' natančnost|netočno]])oz. '''propélerelísa''' je naprava z najmanj dvema listoma oz. krakoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno ali potisno silo vozila, najpogosteje [[letala]].<ref>{{navedi splet |url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=propeler&hs=1 |title=Iskanje:propeler |accessdate=18.8.2014 |date= |format= |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[ZRC SAZU]]}}</ref> Kraki letalskega vijaka so lahko:
* ''nastavljivi'' pri katerih se da nastaviti [[vpadni kot]] krakov▼
* ''samodejno nastavljivi''; naprava sama prestavlja krake v najprimernejšo lego glede na okoliščine letenja (vzpenjanje, spuščanje, običajni let za čim nižjo porabo goriva ipd.); npr. [[propeler s konstantnimi vrtljaji]]▼
* ''reverzibilni''; med delovanjem se lahko nastavi krak, tako da začne letalo potiskati v nasprotno smer - zavirati.<ref name="sova">{{navedi knjigo |author=Cankarjeva založba |year=1988 |title=Leksikon Cankarjeve založbe |publisher= |isbn=86-361-0221-9 |cobiss=486659 |pages=1202}}</ref>Potisk v nasprotno smer je sorazmerno majhen, večina zaviranja je zaradi povečanega zračnega upora, ki pri tem nastane▼
Letalski vijak je ena od oblik pogona [[Letalo|letala]]. Z vrtenjem letalski vijak ustrezne oblike ustvarja [[Vzgon|vzgon]], ki pa namesto navzgor (kot je to pri [[letalsko krilo|letalskem krilu]]) v tem primeru letalo vleče naprej - vlačilec (traktor)<ref name="KakoDeluje">{{navedi knjigo |author=prevod po nemškem izvirniku |year=1992 |title=KAKO deluje? Sodobna tehnika II |publisher=Tehniška založba Slovenije |isbn= |cobiss=28102144 |pages=614}}</ref>V nekaterih primerih je propeler nameščen za motorjem - to se imenuje potisnik (pusher). ▼
 
▲Letalski vijak je ena od oblik pogona [[Letalo|letala]]. Z vrtenjem letalski vijak ustrezne oblike ustvarja [[Vzgon|vzgon]], ki pa namesto navzgor (kot je to pri [[letalsko krilo|letalskem krilu]]) v tem primeru letalo vleče naprej - vlačilec (traktor)<ref name="KakoDeluje">{{navedi knjigo |author=prevod po nemškem izvirniku |year=1992 |title=KAKO deluje? Sodobna tehnika II |publisher=Tehniška založba Slovenije |isbn= |cobiss=28102144 |pages=614}}</ref>V nekaterih primerih je propeler nameščen za motorjem - to se imenuje potisnik (pusher).
Letalski vijak ima navadno 2 do 4 liste (največ do 8), nameščene radialno na pestu. V primeru, da so vijaki nastavljivi, to nastavljanje imenujemo prilagajanje ''koraka'' vijaka.
 
==Zasnova propelerja==
 
Propeler sestoji iz več krakov, ki so namešeni na pestu. Prerez krakov je zelo podoben profilu letalskega krila, vendar s to razliko, da ima zaradi nižje [[obodna hitrost|obodne hitrosti]] ob pestu profil krakov večjo debelino in vpadni kot, proti koncem pa se debelina in vpadni kot zmanjšujeta zaradi naraščanja obodne hitrosti.
 
Število krakov je odvisno od potiska in moči motorja, ki ga poganja. Večji potisk zahteva večje število krakov, kar obenem zmanjšuje tudi hrup propelerja. So pa propelerji z večjim številom krakov nekoliko manj [[izkoristek|učinkoviti]], saj je vpliv [[turbulenca|turbulence]] krakov na sosednje krake večji, kot pri propelerjih z manjšim številom krakov. V praksi se uporabljajo propelerji z največ petimi kraki; nadaljnje povečevanje števila krakov pa zmanjša propustnost propelerja za zračni tok, zaradi česar izkoristek pade.
 
Na potisk propelerja vplivata tudi [[premer]] krakov in [[vrtilna hitrost]]. Premer krakov je omejen z razpoložljivim prostorom (razdalja do trupa oz. razdalja od tal), vrtilna hitrost pa s hitrostjo konic krakov, ki ne sme preseči [[hitrost zvoka|hitrosti zvoka]], sicer zaradi udarnih valov učinkovitost pade, na račun povečanih vibracij in hrupa.
 
==Vrste propelerja==
 
Kraki propelerja so lahko:
 
*''fiksni'', kjer je vpadni kot krakov nespremenljiv in zato optimalen le pri ozkem območju potovalnih hitrosti.
▲* ''nastavljivi'', pri katerih se da ročno nastaviti [[vpadni kot]] krakov, da se zagotovi optimalno delovanje v širšem razponu hitrosti.
▲* ''samodejno nastavljivi''; naprava sama prestavlja krake v najprimernejšo lego glede na okoliščinehitrost letenjaletala (vzpenjanje,oz. spuščanje,režim običajni let za čim nižjo porabo goriva ipd.)letenja; npr. [[propeler s konstantnimi vrtljaji]]
▲* ''reverzibilni''; med delovanjem se lahko nastavi krakkrake, tako da začne letalo potiskati v nasprotno smer - zavirati.<ref name="sova">{{navedi knjigo |author=Cankarjeva založba |year=1988 |title=Leksikon Cankarjeve založbe |publisher= |isbn=86-361-0221-9 |cobiss=486659 |pages=1202}}</ref>Potisk v nasprotno smer je sorazmerno majhen, večina zaviranja je zaradi povečanega zračnega upora, ki pri tem nastane.
 
==Moment propelerja==
 
Zaradi delovanja propelerja se pojavljajo naslednji učinki:
 
* Moment zaradi vrtenja propelerja poskuša zavrteti letalo okoli vzdolžne osi v nasprotni smeri vrtenja propelerja.
 
* Vrtenje propelerja povzroča vrtinčenje zračnega toka za propelerjem v smeri vrtenja propelerja. Ta zračni tok zadeva površino smernega (navpičnega) stabilizatorja in povzroča zavijajne letala po navpični osi v nasprotno smer od vrtenja propelerja. Ta pojav je najbolj izrazit pri nizkih hitrostih in veliki vrtilni hitrosti propelerja (npr. ob vzletu), kar zahteva popravke po smeri.
 
* Zaradi vrtenja propelerja in gibanja letala naprej je relativna hitrost zračnega toka ob krakih, ki se gibljejo navzdol, nekoliko večja od relativne hitrosti zračnega toka ob krakih, ki se gibljejo navzgor. Posledica je večji potisk krakov v gibanju navzdol, kar povzroča vrtenje letala okoli navpične osi v nasprotni smeri vrtenja propelerja. Ta učinek je pri veliki večini letal šibkejši od vpliva vrtinčenja zračnega toka za propelerjem.
 
==Nastavljanje propelerja na nož==
V primeru odpovedi motorja se propeler s spremenljivim korakom lahko nastavi ''na nož'' (če ima to opcijo). Če se propelerja ne nastavi na nož, se bo ta kljub odpovedanemu (ali izklopljnem) motorju še vedno vrtel zaradi premikajočega zraka - [[avtorotacija]], kar zelo poveča [[zračni upor]]. Poleg tega je propeler fiksno povezan z motorjem in tako pride tudi do t. i. "motorskega" zaviranja. Tako prostorotirajoči motor ne samo da ne proizvaja moči, ampak jo celo porablja.<ref name="enciklopedija tehnike">{{navedi knjigo |author=Prevod, originalno Tekniken |year=1983 |title=Enciklopedija Tehnike |publisher=Cankarjeva založba |isbn= |cobiss=13981953 |pages=299/755}}</ref>Propelerje Možnosti nastavitve na nož nimajo vsi propelerji s fiksnimspremenljivim krakomkorakom, seso nepa dapogosti nastavitipri navečmotornih nožpropelerskih letalih, kjer je ob odpovedi enega od motorjev zaželeno čimbolj zmanjšati vrtenje letala okoli navpične osi v smeri okvarjenega motorja.
 
Med drugi načini uporabe letalskega vijaka bi lahko omenili pogon plovil, kot so posebni [[Airboat|airboat čolni]] za gibanje po močvirjih ali ladje na zračni pogon (t. i. [[hoverkraft]]).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Letalski_vijak«