Moskovska velika kneževina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 62:
Ruske kneževine so Tatari ponovno preplavili leta 1408, ko je po smrti Timur Lenka njegov nekdanji vojskovodja, emir Edigu, združil del ozemelj nekdanje Zlate horde in se spomnil, da Rusi že dobrih deset let ne plačujejo davkov. Moskovsko obzidje je tedaj tatarsko obleganje zdržalo; emir se je umaknil, ko mu je Vasilij plačal vojno odškodnino. Vendar je bil pritisk Tatarov kratkotrajen; kmalu so se spet med seboj spopadli za oblast in se niso zanimali za Ruse.
[[slika: Muscovy_1300-1462.png|thumb|''Razvoj Moskovske kneževine do leta 1462.'' (Linija črta-pika-črta obkroža ozemlje Moskovske velike kneževine v času Vasilija I. in Vasilija II.)]]
Vasilij I. je zadnjič potoval v [[Saraj (mesto)|Saraj]] leta 1412, ko je v Hordi zavladal Tohtamišev sin, Jalal al-Din, in spet zahteval plačevanje davka. Vasilij si je ponovno uspel obnoviti ''jarlik'' velikega kneza Vladimira.
Vasilija I. je nasledil njegov sin, desetletni [[Vasilij II. Vasiljevič|Vasilij II.]] (*1415, 1425-1431- †1462). Bil je prvi moskovski knez, ki je bil s pristankom tatarskega kana kronan v Moskvi za velikega kneza Moskve (1431). Vendar mu je ta položaj oporekal stric Jurij Dimitrijevič. Vasilij II. se je s stricem in njegovimi sinovi bojeval za oblast vse do leta 1450. Bojevanje je bilo polno preobratov, zmag in porazov. Vasilij II. je trikrat izgubil oblast, ob tretji izgubi je bil tudi oslepljen. Nazadnje je vendarle uspel premagati nasprotnike ter ohraniti in zaokrožiti ozemlje Moskovske velike kneževine. V njegovem času se je [[ruska pravoslavna Cerkev]] odcepila od carigrajske [[Patriarh|patriarhije]].
Vrstica 72:
Ivan III. se je tudi obranil napadov neruskih sosedov. Odkar je velika mongolska vojska leta 1480 prodrla do [[Oka|Oke]] in [[Ugra|Ugre]] in se preko obeh rek soočila z veliko Ivanovo vojsko ter se potem umaknila, ne da bi prišlo do velikega spopada, Mongoli niso več ogrožali Moskovske velike kneževine. Po smrti poljsko-litvanskega kralja [[Kazimir IV. Andrej|Kazimirja IV.]] je popustil tudi pritisk z zahoda in Ivan III. je osvojil del nekdanje [[Černigov]]ske in [[Smolensk]]e kneževine (brez mesta Smolensk). Ugled Moskovske velike kneževine je v tujini močno povečala Ivanova poroka s potomko [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih cesarjev]]. Ivan III. je postavil upravne temelje centralizirane ruske države. Obnovil je [[Moskovski kremelj|Kremelj]] in se začel imenovati "veliki knez vse Rusije".
Ivanov sin [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] (*1479, 1505- †1533) je nadaljeval z očetovo avtoritarno politiko. Odvzel je samostojnost kneževinam [[Pskov]], [[Rjazan]], [[Starodub]] in [[Novgorod-Severskij]] in s tem zaključil proces združevanja ruskih ozemelj. Vasilij je bil manj uspešen napram neruskim sosedom. Litvi je iztrgal Smolensk, potem pa bil od nje poražen pri Orši. V spopadih s Tatari
Ivan III. in Vasilij III. sta ruskim knezom, ki so nekoč obvladovali ozemlja, večja od evropskih držav, odvzela ekonomsko, politično in vojaško moč, tako da so lahko bili le še uslužbenci na dvoru velikega kneza. Izgubljeno moč so najmočnejši med njimi skušali nadoknaditi po Vasilijevi smrti, ob kateri je bil njegov sin in naslednik [[Ivan Grozni|Ivan IV.]] (1530, 1533- †1584) star komaj tri leta. Pulili so se za in se menjavali v regentstvu. Ivan je ob tem hitro dozorel in se sedemnajstleten proglasil za polnoletnega ter se dal leta 1547 kronati za ruskega carja. Odtlej govorimo o [[Rusko carstvo|Ruskem carstvu]].
| |||