Meter: Razlika med redakcijama

=== Prameter ===

 

 

[[François Jean Dominique Arago|François Arago]] in [[Jean-Baptiste Biot]] sta kasneje raztegnila geodetski lok, po katerem je bil določen meter, in ugotovila, da je vrednost 443,296 linije prekratka. Njun izračun 443,31 linije so kasneje še podaljšali na 443,39.<ref name="Larousse"/><ref group="Op.">Vrednost kilometra na referenčnem [[sferoid]]u v sodobnem koordinatnem sistemu [[WGS 84]] je 1,00019657 m ali 443,38308 [[francoska linija|linije]].</ref> Kljub temu, da je definicija omogočala neodvisno določanje magnitude metra, se je to izkazalo za izredno nepraktično, tako da so države, ki so sledile francoskemu zgledu (začenši z [[Nizozemska|Nizozemsko]] leta 1816), naročile replike arhivskega metra za lastno uporabo. Čeprav se je izkazalo, da je prekratek, je mednarodna metrična komisija leta 1872 sklenila definirati novi ''mednarodni standardni meter'' kot dolžino arhivskega metra v stanju, v kakršnem je bil takrat.<ref>{{navedi splet| url=http://www.bipm.org/en/measurement-units/history-si/evolution-metre.html |title= The BIPM and the evolution of the definition of the metre |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere|date= |accessdate=5.1.2017|language= en}}</ref> Rezultat prizadevanj za poenotenje merskih enot na mednarodni ravni je bil podpis [[metrska konvencija|metrske konvencije]] leta 1875 in vzpostavitev organizacijske strukture za standardizacijo.

[[slika:US National Length Meter.JPG|thumb|left|Konica replike prametra s številko 27, ki so jo kot nacionalni standard uporabljale [[Združene države Amerike|ZDA]]]]

 

Prvo in edino ponovno primerjanje nacionalnih prototipov s prametrom so izvedli med letoma 1921 in 1936 ter ugotovili, da je definicija stabilna z mero negotovosti 0,2 µm.<ref name="Barrell">{{sktxt|Barrell|1962}}.</ref> V tem času je bila definicija izražena točneje, saj je v izvirni obliki določila le, da bo »prototip, pri temperaturi taljenja ledu, odslej predstavljal metrično enoto dolžine«. 7. Generalna konferenca za uteži in mere leta 1927 je tako določila:<ref>{{navedi dokument |url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |title=The International System of Units (SI) |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |year=2006 |isbn=92-822-2213-6 |pages=142–143, 148}}</ref>

{{quotation|Enota dolžine je meter, definiran kot razdalja, pri 0°, med osmi dveh centralnih črt, zarisanih na palici iz platine-iridija in shranjene v ''{{lang|fr|Bureau International des Poids et Mesures}}'' in imenovane Prototip metra na 1.&nbsp;''{{lang|fr|Conférence Générale des Poids et Mesures}}'', pri čemer je palica izpostavljena standardnemu atmosferskemu tlaku in položena na dva valja premera vsaj en centimeter, ki sta postavljena simetrično v isti vodoravni ravnini na razdalji 571&nbsp;mm drug od drugega.}}

 

 

=== Sevanje kriptona ===

Za potrebe razmejitve metra priporoča BIPM izsev helij-neonovega laserja z valovno dolžino {{nowrap|λ<small>HeNe</small>}} = 632,99121258 nm, stabiliziranega z jodovo celico, ki ima ocenjeno relativno negotovost {{val|2.1|e=-11}}.<ref name="recommendations-2"/><ref group="Op.">Znanstveniki so v ta namen z uporabo niza [[frekvenčna pomnoževalka|frekvenčnih pomnoževalk]] neposredno izmerili frekvenco helij-neonovega laserja in ene od črt jodovega spektra. Takrat pridobljena vrednost {{nowrap|520.206.808 ± 0,081 MHz}} je bila najvišja frekvenca, kdajkoli izmerjena.</ref> Za lažjo predstavo, ta negotovost ustreza meritvi [[Zemljin polmer|obsega Zemlje]] s točnostjo enega milimetra.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mirs.gov.si/si/novinarsko_sredisce/sistem_merskih_enot/ |title=Sistem merskih enot |publisher=Urad RS za meroslovje |accessdate=10.1.2017}}</ref>

 

 

== Mnogokratniki ==

 

=== Posebnosti ===

* V splošni uporabi je tudi beseda »mikron« za mikrometer,<ref group="Op.">''[[Slovar slovenskega knjižnega jezika]]'' denimo navaja, da je mikron merska enota, dolga milijoninko metra, edini pomen besede »mikrometer« pa je [[Mikrometer (merilna priprava)|istoimenska merilna priprava]].</ref><ref>{{navedi splet| url=http://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3561441/mikron |title=Mikron |work=Fran.si |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]] |accessdate=28.12.2016}}</ref> kar pa po standardu ni zaželeno.<ref>{{navedi splet| url=https://www.nist.gov/pml/nist-guide-si-chapter-5-units-outside-si |title= NIST Guide to the SI, Chapter 5: Units Outside the SI |publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo|NIST]]|accessdate=31.12.2016}}</ref>

* Mnogokratniki razen kilometra se redko uporabljajo. V vsakdanji uporabi dolžine v rangu 10¹ in 10² m izražamo kar z metri namesto z mnogokratniki (na primer 30 m ali 300 m namesto 3 dam ali 3 hm). V [[astronomija|astronomiji]] zelo velike razdalje izražajo z [[astronomska enota|astronomskimi enotami]] (149,6 Gm), [[svetlobno leto|svetlobnimi leti]] (1 Pm) ali [[parsek]]i (31 Pm).

== Razmerje z ostalimi enotami SI ==

[[File:SI base unit.svg|thumb|right|240px|Soodvisnost osnovnih enot SI]]

Meter je eden od temeljev za velik del trenutne strukture [[Mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]], čigar pomembna vrlina je natančna matematična in logična skladnost enot. Magnituda samega metra je odvisna od sekunde, z metrom pa sta nato posredno ali neposredno izraženi magnitudi dveh drugih [[osnovna enota SI|osnovnih enot SI]]: [[kandela|kandele]] za [[svetilnost]] in [[amper]]a za [[električni tok]]. Tem nadalje sledi množica [[Izpeljana enota SI|izpeljanih enot]], ki se uprabljajo za merjenje cele vrste lastnosti narave. [[Newton]] je recimo definiran kot [[sila]], ki jo potrebujemo, da pospešimo maso enega [[kilogram]]a z enim [[Meter na kvadratno sekundo|metrom na kvadratno sekundo]]. Newton je nato osnova za definicijo enot za električni tok (amper), [[tlak]] ([[paskal]]), [[energija|energijo]] ([[džul]]), [[moč]] ([[vat]]) idr., kaskada odvisnosti pa se nato nadaljuje še dalje (amper in vat na primer definitrata enoto [[volt]] za [[Električna napetost|napetost]], ta pa nato skupaj s sekundo enoto [[Weber (enota)|weber]] za [[magnetni pretok]]).

 

: 0,00062 [[milja|mednarodne milje]]

: ~2 [[kubit|egipčanska kraljeva kubita]] (ohranjene merilne palice merijo 0,523–0,529 m)

 

== Glej tudi ==

* {{citat|last1= Breuer|first1= Hans|title= Atlas klasične in moderne fizike|location= Ljubljana|publisher= DZS|date= 1993|pages= |isbn= 86-341-1105-9|cobiss= 35693056|ref= harv}}

* {{citat|last1= Cardarelli|first1= Francois|date= 2003|title= Encydopaedia of scientific units, weights, and measures: their SI equivalences and origins|publisher= Springer-Verlag London Limited|isbn= 1-85233-682-X |ref= harv}}

* {{citat|last1= Petley|first1= B. W.|date= 1983|title= New definition of the metre|journal= [[Nature]]|volume= 303|pages= 373–376|doi= 10.1038/303373a0|ref= harv}}

* {{citat|last1= Poynting|first1= John Henry|authorlink1= John Henry Poynting|last2= Thomson|first2= Joseph John|authorlink2= Joseph John Thomson|title= A Textbook of Physics: Properties of Matter|edition= 4.|publisher= Charles Griffin|date= 1907|location= London|url= https://books.google.si/books?id=TL4KAAAAIAAJ&pg=PA20|ref= harv}}

* {{citat|last1= Sarton|first1= George|authorlink1= George Sarton|title= The First Explanation of Decimal Fractions and Measures (1585). Together with a History of the Decimal Idea and a Facsimile (No. XVII) of Stevin's Disme|journal= Isis|volume= 23|number= 1|date= 1935|pages= 153–244|jstor= 225223|doi= 10.1086/346940|ref= harv}}

* {{citat|last1= Wilkie|first1= Tom|title= Time to remeasure the metre|url= https://books.google.com/books?id=pKU5MXqo4UYC&pg=PA258|journal= [[New Scientist]]|date= 27.10.1983|pages= 258–263|ref= harv}}

* {{citat|last1= Wilkins|first1= John|authorlink1= John Wilkins|url= http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationLong.pdf|title= An Essay towards a Real Character and a Philosophical Language (Reproduction)|date= 1668|format= PDF|accessdate= 1.1.2017|ref= harv}}