Oleg Novgorodski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
pravopis |
||
Vrstica 38:
Ruska [[Zgodovina minulih let|Primarna kronika]] pravi, da je bil Oleg sorodnik, verjetno svak, prvega ruskega vladarja [[Rurik]]a. Rurik mu je zaupal skrb nad svojim kraljestvom in mladim sinom Ingvarjem – Igorjem. Oleg je postopoma prevzel oblast nad mesti ob [[Dnjeper|Dnjepru]], katerim sta pred njim vladala varjaška vojskovodja [[Askold in Dir]] in nazadnje prestavil prestolnico iz Novgoroda v Kijev. Nova prestolnica je bila dobro izhodišče za vojne pohode proti Bizantinskemu cesarstvu in leta 911 je napadel Konstantinopel. Kronika govori tudi o tem, da so ga Bizantinci poskusili zastrupiti, ruski vladar pa je dokazal svojo jasnovidnost in je čašo z zastrupljenim vinom zavrnil. Med napadom na Konstantinopel je pribil svoj ščit na [[mestna vrata]] in dosegel ugodno trgovsko pogodbo, ki je nazadnje prinesla veliko korist obema državavama. Bizantinski viri njegovega napada ne omenjajo, tekst pogodbe pa se je v Primarni kroniki ohranil.
Kratek opis Olegovega življenja v Primarni kroniki se razlikuje od opisov v drugih zgodnjih virih, predvsem v [[Novgorodska prva kronika|Novgorodski prvi kroniki]], ki trdi, da Oleg ni bil v Rurikov sorodnik, ampak skandinavski vazalni knez, ki je bil poveljnik Rurikove vojske.
=== Legenda o smrti Olega Preroka ===
Vrstica 45:
== Helgu iz Schechterjevega pisma ==
Primarna kronika navaja, da je Oleg umrl
Zgodovinarji, med katerimi sta tudi David Christian in Constantine Zuckerman, so nedolgo tega ugotovili, da podatke iz Schechterjevega pisma potrjujejo razne druge ruske kronike in namigujejo na borbo v zgodnji ruski državi med strankami, ki so podpirale Olega in strankami, ki so podpirale Rurikoviča Igorja, v kateri je bil Oleg nazadnje poražen.<ref>Zuckerman, Constantine. »On the Date of the Khazar’s Conversion to Judaism and the Chronology of the Kings of the Rus Oleg and Igor.« Revue des Études Byzantines 53 (1995), str. 257-268.</ref><ref>Christian, David. A History of Russia, Central Asia and Mongolia, Vol. 1. Blackwell, 1998, str. 341-345.</ref> Zuckermann je tudi predlagal, da se morajo zgodnje ruske kronike na podlagi teh virov časovno uskladiti. Zuckermann, pa tudi drugi zgodovinarji, ki so preučevali te vire, so prepričani, da so Hazari izgubili Kijev šele v zgodnjem 10. stoletju in ne leta 882, kot se običajno trdi,<ref>Golb, Norman in Omeljan Pritsak. Khazarian Hebrew Documents of the Tenth Century. Ithaca: Cornell Univ. Press, 1982, str. 60-71.</ref><ref>Shahmatov, A.A. Ocherk Drevnejshego Perioda Istorii Russkogo Jazyka. Petrograd, 1915 (reprinted Paris 1967), xxxii-xxxiii.</ref> da Igor ni bil Rurikov sin, pač pa daljnji potomec in da Oleg ni bil Rurikov neposredni naslednik, ampak da je med njima še neka »izgubljena generacija«.<ref>"Izgubljeno generacijo« je med Olega in Igorja vrinil Omeljan Pritsak. Zuckermann je njegovo predpostavko zavrnil kot »popolno špekulacijo« in oba vladarja postavil v zgodnje do srednje 10. stoletje.</ref>
Posebno zanimanje zgodovinarjev vzbuja podatek iz Schechterjevega pisma, ki govori o Olegovi smrti. Oleg naj bi namreč pobegnil in napadel FRS, kar morda pomeni Perzijo,<ref>Pavel Kokovcov je v svojem ruskem prevodu Schechterjevega pisma leta 1932 napisal, da se FRS morda nanaša na [[Trakija|Trakijo]], kjer so bili Rusi v vojni z Romanom I. Lekapenom poraženi.</ref> kjer so ga ubili. Trditev se
== Poskusi uskladitve poročil ==
|