Thomas Martin Lowry: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
raziskave; zaključeno
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 4:
Leta 1923 je istočasno in neodvisno od danskega kemika [[Johannes Nicolaus Brønsted|Johannesa Nicolausa Brønsteda]] razvil teorijo kislin in baz, ki jo danes imenujemo po obeh [[Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz]].
 
Lowry je bil član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]],<ref name=Pope>W.J. Pope (1938). ''Thomas Martin Lowry. 1874-1936''. Obituary Notices of Fellows of the Royal Society 2 (6): 287–226. doi: 10.1098/rsbm.1938.0009.</ref> soustanovitelj in v letih 1928–1930 predsednik [[Faradayjeva družba|Faradayjeve družbe]] in član [[Red britanskega imperija|Reda britanskega imperija]].<ref name=Wilsmore>N.T.M. Wilsmore, W.J. Pope, W.S. Calcott, F.W. Edwards, A. More (1937). ''Obituary notices: John Kenneth Harold Inglis, 1877–1935; Thomas Martin Lowry, 1874–1936; Camille Matignon, 1867–1934; Julius Arthur Nieuwland, 1878–1936; P. A. Ellis Richards, 1868–1936; Percy Richard Sanders, 1875–1937''. Journal of the Chemical Society (Resumed): 700. doi:10.1039/JR9370000700.</ref>
 
==Življenjepis==
Lowry je bil rojen v kornijski družini kot drugi sin duhovnika E.P. Lowryja. Šolal se je v Kingswood School v [[Bath]]u in nato v Central Technical College v Južnem Kensingtonu, kjer je sklenil postati [[kemik]]. Kemijo je študiral pri angleškem kemiku [[Henry Edward Armstrong|Henryju Edwardu Armstrongu]], katerega je zanimala predvsem [[organska kemija]], vendar je preučeval tudi obnašanje [[ion]]ov v vodnih [[raztopina]]h. Lowry je bil od leta 1896 do 1913 njegov asistent. Leta 1906 je postal docent kemije na Westminster Training College. Leta 1912 je odšel na Guy's Hospital Medical School, dokler ni leta 1913 postal vodja kemijskega oddelka in prvi profesor kemije na londonski Medical School. Leta 1914 je bil izvoljen za člana [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]].<ref name=Pope/> Od leta 1920 do smrti leta 1936 je bil predstojnik katedre za [[fizikalna kemija|fizikalno kemijo]] na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]].
 
Od ustanovitve Faradayeve družbe leta 1903 je bi njen aktiven član in od leta 1928 do 1930 njen predsednik. Za zasluge med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil odlikovan z [[Red britanskega imperija|Redom britanskega imperija]] in [[Red sv. Mavricija in sv. Lazarja|Redom sv. Mavricija in sv. Lazarja]]. <ref name= Wilsmore/>
 
==Raziskave==
Leta 1898 je Lowry opazil, da se [[optična aktivnost]] nitro-d-kafre s časom spreminja in pojav imenoval mutarotacija. Preučeval je spremembe v optični aktivnosti, ki jih povzročijo kislo in bazično katalizirane reakcije kafrinih derivatov. Raziskave so leta 1923 privedle do njegove protonske definicije [[Kislina|kislin]] in [[Baza (kemija)|baz]]. Neodvisno in sočasno je enako definicijo postavil tudi danski kemik [[Johannes Nicolaus Brønsted]]. Njuni zaključki so zdaj znani kot [[Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz]].
 
Lowry je objavil nekaj sto strokovnih člankov in več knjig. Njegova monografija o optični aktivnosti (''Optical Rotatory Power''), objavljena leta leta 1935, je bila dolgo časa standardno delo na tem področju.<ref name=Wilsmore/>
 
==Sklici==