Nervijci: Razlika med redakcijama

[[Julij Cezar]] je Nervijce prišteval med najbolj bojevita belgijska plemena. Njihova kultura naj bi bila spartanska: ne uživajo alkoholnih pijač in si ne privoščijo nobenega razkošja, tako da njihov um ostaja bister in hraber. Pravi tudi, da ne trgujejo s tujimi trgovci, iz česar bi lahko sklepali, da so bili revni in gospodarsko nerazviti. Arheološke najdbe kažejo ravno nasprotno sliko. Zaklad, ki so ga leta leta 1864 po naključju odkrili gozdarji pri Frasnes-lez-Buissenalu v belgijski provinci [[Hainaut]], in kovanci, povezani z [[Morini]] in Nervijci, kažejo, da so nosili značilne galske zlate okrasne vratne obročke.<ref>T.P.F. Hoving, ''Valuables and Ornamental Items: The Collection of Mr. and Mrs. Alastair Bradley Martin'', The Metropolitan Museum of Art Bulletin, New Series, 28.3, november 1969, str. 152.</ref>

Nervijsko glavno mesto (''civitas'') je bil Bagacum, sedanji Bavay na skrajnem severu Francije. Mesto je bilo verjetno zgrajeno izven tradicionalnega nervijskega ozemlja. Ustanovljeno je bilo leta 30 pr. n. št. in je hitro postalo središče rimske civilizacije. Arheologi so odkrili mestni forum. Na samem nervijskem ozemlju so stala mesta Fanum Martis (Famars), Geminiacum (Liberchies), Turnacum ([[Tournai]]) in Cortoriacum (Kortrijk), v katerem so odkrili čudovit kipec Kortriške Venere.