Kelti: Razlika med redakcijama

Plemenom so vladali kralji, čeprav nekateri viri trdijo, da je bilo na ozemljih, ki so imela tesne stike z Rimom, tudi nekaj oligarhičnih republikansih oblik vladanja. Večina opisov pravi, da je bila družba razdeljena na tri glavne družbene razrede: vojaško aristokracijo, razred intelektualcev, med katere so spadali druidi, poeti in pravniki, ter ostalo prebivalstvo. Na Irskem in Škotskem so višje in nižje kralji prvotno volili po sistemu [[tanistry]], ki je kasneje prišel v nasprotje s [[Fevdalizem|fevdalnim]] načelom prvorojenstva, po katerem vladarski položaj nasledil vladarjev prvorojeni sin.

 

 

[[Suženjstvo]], kakršno so prakticirali Kelti, je bilo zelo verjetno podobno bolje dokumentiranemu suženjstvu v antični Grčiji in Rimu.<ref name="Simmons 1615">V. Simmons, ''Celtic Culture: A Historical Encyclopedia'', urednik J.T. Koch, ABC-CLIO, I, ISBN 1-85109-440-7, str. 1615.</ref> Sužnje so dobivali v vojnah in roparskih pohodih ali zasužnjevanjem podložnikov zaradi kazni ali dolgov.<ref name="Simmons 1615" /> Suženjstvo je bilo dedno, čeprav je bila mogoča [[manumisija]]. Gelski izraz za sužnja – ''cacht'' in valižanski ''caeth'' izhajata verjetno iz latinskega ''captus'' – ujetnik, kar kaže, da je bila trgovina s sužnji ena od stičnih točk med keltskimi in latinskimi skupnostmi.<ref name="Simmons 1615" /> V keltskih državah je bilo suženjstvo še posebno razširjeno v srednjem veku.<ref>W. Davies, ''Wales in the Early Middle Ages'', str. 64.</ref> Manumisijo je preprečevala zakonodaja in beseda ''cumal'', ki je pomenila sužnjo, se je na Irskem uporabljala kot splošna enota vrednosti.<ref>Kelly, ''Guide to Early Irish Law'', str. 96.</ref>