Kristalna struktura: Razlika med redakcijama

Kristalne strukture enostavnih ionskih spojin, na primer natrijevega klorida, so poznane že dolgo časa in so narejene na osnovi petih pravil, ki jih je leta 1929 postavil [[Linus Pauling]], "oče kemijske vezi".<ref name="Paulingsrules">{{cite journal|author= [[Linus Pauling|L. Pauling]]|year = 1929|title = The principles determining the structure of complex ionic crystals|journal =[J. Am. Chem. Soc.|volume = 51|issue = 4|pages= 1010–1026|doi= 10.1021/ja01379a006}}</ref> Puling je preučeval tudi lastnosti medatomskih sil v kovinah in ugotovil, da je v kemijske vezi vključena približno polovica od petih d-orbital prehodnih kovin, preostale nevezne d-orbitale pa določajo magnetne lastnosti. Na tej osnovi je lahko ugotavljal vzajemno zvezo med številom d-orbital, udeleženih v tvorbi vezi, in dolžino kemijske vezi, pa tudi mnoge druge fizikalne lastnosti snovi. Kasneje je uvedel tudi pojem kovinske orbitale, posebne orbitale, ki je dopuščala neovirano resonanco valenčnih vezi med različnimi elektronskimi strukturami.<ref>{{cite journal|doi=10.1103/PhysRev.54.899|title=The Nature of the Interatomic Forces in Metals|year=1938|last1=Pauling|first1=Linus|journal=Physical Review|volume=54|pages=899}}</ref>

 

 

Britanski [[metalurg]] Hume-Rothery je po predpostavki, da obstoja med koncentracijo elektronov in kristalno strukturo v beta-faznih zlitinah neposredna zveza, analiziral trende tališč, stisljivosti in dolžine vezi kot funkcijo skupine periodnega sistema in poskušal ugotoviti sistem valenc prehodnih elementov v kovinskem stanju. Njegove raziskave so pokazale, da jakost vezi z naraščajočo skupino raste.<ref>{{cite journal|doi=10.1098/rspa.1951.0172|title=The Valencies of the Transition Elements in the Metallic State|year=1951|last1=Hume-rothery|first1=W.|first2=H. M.|first3=R. J. P.|journal=Proceedings of the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences (1934-1990)|volume=208|pages=431}}</ref> Korelacija med elektronskimi in kristalnimi strukturami je zgoščena v enem samem parametru – masi d-elektronov na hibridizirani kovinski orbitali. Izračunane mase d-elektronov za ploskovno centrirano kocko, heksagonalni gosti zlog in telesno centrirano kocko so 0,5, 0,7 oziroma 0,9. Povezava med d-elektroni in kristalno strukturo je tako postala očitna.<ref>{{cite journal|doi=10.1098/rspa.1957.0073|title=On the Relation between Bond Hybrids and the Metallic Structures|year=1957|last1=Altmann|first1=S. L.|first2=C. A.|first3=W.|journal=Proceedings of the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences (1934-1990)|volume=240|pages=145}}</ref>