Jesenice: Razlika med redakcijama

Leta 1870 so skozi Jesenice speljali železniško progo Ljubljana–Trbiž, mesto pa je dobilo svoj prvi kolodvor. Skozi kraj je tekla tudi proga do Beljaka, ki je potekala čez karavanški železniški predor. Veliko število Jeseničanov je pri polaganju tirov in gradnji [[Železniški predor Karavanke|karavanškega predora]] izgubilo življenje. Poleg te proge so skozi Jesenice speljali tudi karavanško-bohinjsko progo, ki jo je leta 1906 odprl avstrijski prestolonaslednik [[Franc Ferdinand]]. Železniške proge so mestu prinesla dotok prebivalstva in tudi širitev železarstva

 

Na Jesenicah so konec 19. stoletja začeli rasti najmodernejši železarski objekti, ki so trg spreminjali v mesto tudi s pritokom novega prebivalstva. Največ delavcev je prišlo iz Bohinja, Selške doline, okolice Kamnika, Koroške, zgornje Štajerske, nekateri pa celo iz Porurja, Porenja, Westfalije, gornje Šlezije, Poljske in Češke. Imigranti so začeli graditi hiše v bližini tovarne, nastajala pa so tudi prva delavska naselja, kot je Nova vas, ki so povzročila tudi odpiranje gostiln, trgovin in obrtnih lokalov. S tem dotokom prebivalstva se je pričelo bolj živahno kulturno delovanje, saj so prebivalci ustanavljali razna društva, kot je prvo bralno in pevsko društvo (ustanovljeno leta 1885), s podporo tedanjega župana Antona Trevna.

 

Delavci so ustanovili kulturno-prosvetno društvo in sicer Katoliško delavsko društvo , ki je imelo sedež v gostilni 'Pri Markotu'. To društvo se je pozneje preselilo v lasten Katoliški delavski dom na Savi. Jeseničani so ustanovili tudi klub pipčarjev, in sicer leta 1905, leto kasneje pa Gledališko društvo, za katerega je imel največ zaslug hranilniški uradnik Jakob Špicar. Poleg tega so praznovali tudi razne praznike ter prirejali [[Sejem|sejme]], ki so bili dodatna popestritev. Prav tako sta bila na Jesenicah, okoli leta 1870, odprta dva živalska vrtova z divjadjo pa tudi opicami. Pozneje so oba ukinili ter živali prodali v Ljubljano in na Dunaj.

 

 

==Kulturne znamenitosti Jesenic==