Nevroglija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎[[Astrocit]]i: clean up & disambig AWB
Vrstica 2:
'''Nevroglija''' (tudi samo '''glija''') je živčno [[oporno tkivo]], ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih [[celica|celic]]. V živčevju imajo oporno vlogo, preskrbujejo [[nevron]]e s hranili, vzdržujejo [[homeostaza|homeostazo]], tvorijo [[mielin]] in s tem omogočajo izolacijo pri prevajanju impulzov, ščitijo živčevje pred [[okužba]]mi in poškodbami ter se tudi aktivno vključujejo v nastajanje [[kemična sinapsa|sinaps]] in modulacijo prenosa signalov v sinapsah.<ref name=nature>{{navedi revijo|author=Allen, N.J. & Barres, B.A.|year=2009|title=Glia - more than just brain glue |journal=[[Nature]]|volume=457 |issue=7230 |pages=675-77}}</ref> Nevroglija, predvsem specializirane radialne glialne celice, so izjemno pomembne tudi pri razvoju [[možgani|možganov]], saj ustvarijo poti, po katerih na novo nastale živčne celice migrirajo na pravo mesto, ter podlago, po kateri rastejo novi živčni končiči oz. [[akson]]i.<ref name=nature/>
 
Nevroglija je vpletena v mnoge bolezenske procese, kot so poškodba [[hrbtenjača|hrbtenjače]], [[amiotrofična lateralna skleroza]], [[multipla skleroza]] in [[Velika depresivna motnja|depresija]].<ref name=nature/>
 
V človeški možganovini je 10 do 50-krat več nevroglijskih celic kot nevronov. V [[možganska skorja|možganski skorji]] so prisotni večinoma [[oligodendrocit]]i (75,6 %), potem [[astrocit]]i (17,3 %), najmanj pa mikroglijske celice (6,5 %).<ref>Pelvig D.P., Pakkenberg H., Stark A.K. in Pakkenberg B. (2008). »Neocortical glial cell numbers in human brains«. ''Neurobiol. Aging. '''29''''' (11): 1754-62. PMID 17544173</ref> Tako glialne kot tudi živčne celice izvirajo iz embrionalne zarodne plasti, imenovane nevroektoderm; izjema predstavljajo mikroglialne celice, ki so del [[imunski sistem|imunskega sistema]] in vstopijo v možgane preko [[obtočila|obtočil]] med zgodnjim razvojem osebka.<ref name=nature/> Glialne celice so [[evolucija|evolucijsko]] konzervirane, kar pomeni, da se v takšni ali drugačni obliki pojavljajo tako v preprostejših organizmih, kot so nevretenčarji, kot tudi v evolucijsko naprednejših organizmi, kot je človek. Zdi se, da je količina glialnih celic v živčevju sorazmerna z velikostjo organizma: pri [[vinske mušice|vinski mušici]] predstavljajo glialne celice okoli 25 % živčevja, medtem ko na drugi strani pri slonu predstavljajo do 97 % možganov.<ref name=nature/>