Pitos: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 4:
'''Pitos''' (grško: πίθος) je ime <ref>Slovenski veliki leksikon, MK Založba, 2005, str. 91, ISBN 86-11-16039-8 (zv. 3) </ref> za starogrško veliko posodo za shranjevanje. Pitos so uporabljali za skladiščenje razsutega tovora (zrnje), pa tudi tekočine. Druga ljudstva so uporabljala drugačna imena; na primer Hetiti so uporabljali izraz ''harsi''. <ref>{{cite encyclopedia | first=Jaan | last=Puhvel | title=harsi- | encyclopedia=Hittite Etymological Dictionary | volume=Volume 3 Words beginning with H |series=Trends in Linguistics Documentation 5 | year=1991 | location=The Hague | publisher=Mouton de Gruyter}}</ref>
 
Včasih so pitos uporabljali tudi za druge namene. Kot keramična kad v nekaterih obdobjih, velikost pitosa je bila priročna krsta. V srednjem heladskem obdobju so v [[Mikene|Mikenah]] in na [[Kreta|Kreti]] včasih vanj pokopali kosti. Starodavna [[Iberci|iberska]] kultura [[El Argar]] je v svoji fazi B (1500-1300 pred našim štetjem) uporabljala pitos za krste. Pri vojskovanju so pitos napolnili z vnetljivim oljčnim oljem za potrebe obrambe palače. Sovražnik je le potrkal na pitos poln olja in se ga dotaknil z baklo ter ustvaril velik požar. Večino bronastodobnih palač v Egejskem morju so verjetno požgali na tak način.
 
Zunanja oblika in materiali so bili približno enaki: keramične posode približno tako visoke kot človek so bolj ali manj stale na tleh, ob strani skoraj ravne ali rahlo ukrivljeno, z veliko odprtino na vrhu, pokrito s pokrovom, ki je bil po potrebi zaprt. S posodo te velikosti ni mogel ravnati posameznik, še posebej, ko je bila polna. Različno število ročajev ali ušes ali kombinacija teh je omogočala uporabo neke vrste kablov pri dvigovanju posode z dvigalom.
Vrstica 17:
[[File:Linear B Ideogram B203.svg|left]]
 
Beseda ''pithos'' je bil predlagana kot 𐀤𐀵, ''qe-do'', v zapisu iz bronaste dobe v Pilosu in Mikenah, označenih sz ideogramom 203 𐃢, majhna slika zelo podobna nekemu knososovemu pitosu, ki pa bi se lahko prav tako dobro ujemal sz manjšo lončenino. Zanimivo je, da je ni bilo mogoče najti v Knososu, glavnem nahajališču pitosov. Je pravilno prepisana kot POSODA ZA VINO v Bennettovem sistemu, ob predpostavki, da je bi bil namenjen predvsem za shranjevanje vina. V skladu s pravili rekonstrukcije mikenske grščine iz Linearne B pisave, je ''qe'' prepis ''quethos'' ali ''quhethos'', iz "baza" za * ''gwhedh-''. Slednje je podobno nekaterim indoevropskim korenom vendar nima pomembne povezave. Ventris in Chadwick menita, da bodisi ''qe-to'' ni bil pitos, temveč nekaj manjša posoda ali da je pitos je tuja izposojenka, kot ''aryballos'', ''lekythos'' in nekatere druge. Kretčanski pitos je bil omenjen več stoletij prej kot katerikoli v mikenski Grčiji; bolj ali manj so mnogi napisi z linijo ali dvema v [[Linearna A pisava|Linearni A pisavi]]. Morda ''pithos'' izhaja iz Linearne A besede. Ventris in Chadwick ne izključujeta, da je ''fiscus'' nujno povezan s ''pithos'', to le poudarja, da je ta izpeljava bolj zapletena, kot je veljalo doslej. <ref>{{cite book | first=Michael | last=Ventris | first2=John | last2=Chadwick | title=Documents in Mycenaean Greek | location=Cambridge | publisher=University Press | year=1973 | edition=2nd | pages=324, 327, 493, 494, 577}}</ref>
 
== Konstrukcija ==
Vrstica 25:
Študija, narejena v letu 2003, Johna Youngerja, uporablja računalniški program, »vaza«, za izračun največje zmogljivosti za pitosa LM I, kataloška številka ZA Zb 3. Program zahteva risanje profila na računalniškem zaslonu in vstopni parameter - Younger uporablja višino - kar v tem primeru znaša 1,7 m. »Vaza« izračuna 996 litrov, kar je nekoliko preveč, saj izračun temelji na zunanjih dimenzijah. <ref name=young>{{citation | contribution=Calculating Vessel Volumes | last=Younger | first=John G. | year=2003 | series=Aegaeum 24 | location=Liège and Austin | publisher=Université de Liège | title=Metron. Measuring the Aegean Bronze Age | editor-first=Karen Polinger| editor-last=Foster | editor2-first=Robert | editor2-last=Laffineur | pages=491–92 | url=http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/5623/1/Younger_Metron.pdf}}.</ref>
 
Pri gostoti čiste vode 1 kg na liter, bi vsebina polnega pitosa tehta približno tono. Poleg tega izbrani pitos ni med največjimi. Podobne študije nekaterih drugih pitosov, ki jih omenjata Ventris in Chadwick, znaša vsebina 1430.5 litrov, 1377,5 litra, 1334,7 liter in tako naprej, vsi s težo, ki presega dve toni. Suha snov bi bila veliko manj gosta, tudi pol manj gosta, s težo okoli tone, kar daleč presega manipulacijo posameznika ali skupine posameznikov, ki se niso mogli v zadostnem številu zbrati okoli posode, da bi jo preprosto dvignili.
 
Glede na navedeno izhaja [10], da so bili neprenosljivi in so bili v celoti ali delno potopljeni v zemlji. Trenutno na Knososu nekateri prazni pitosi stojijo na hodnikih, v prostoru za shranjevanje. To je konvencija predstavitve. Poleg dejstva, da so resno ovirali tudi hodnike, ne bi bilo nobene poti za dostop do njih, razen iz odra. Zato so morali biti prvotno postavljeni v jamah iz skladiščnih prostorih, razen morda manjši in lažje dostopni. Obstaja tudi vprašanje stabilnosti. Le nekateri so stabilne sodčkaste oblike.
 
Če so bili veliki pitosi potopljeni v tleh v skladiščnem prostoru, kot kažejo arheološki dokazi, njihova teža in vsebina postavljajta vprašanje, kako so se tam znašli. Ravnanje zs polnim pitosom, razen z obsežnimi napravami na tirih in žerjavih, o katerih ni dokazov, je malo verjetna. Bili so morda pripeljani prazni, postavljeni na mesto, nato pa napolnjeni z manjšimi pitosi ali drugimi vedri.
 
=== Ladijska ===