Vodna energija: Razlika med redakcijama

v visokih gorah do 300 mm/leto, srednja pogorja do 450 mm/leto doline, ravnine do 600 mm/leto.

 

 

Iz dejanskega volumna lahko izračunamo srednji pretok: Qsr=^Vd/_t

Bruto moči so tiste, ki jih dobimo iz zmnožka višinske razlike H (padec v m) in sekundnega pretoka Q (m³/s): Pb=9.81⋅Q⋅Hb (kWh)

Ko pa odštejemo izgubljene višine (dovodni in odvodni kanali, oscilacija padcev itd.) dobimo neto moči za prijezovne elektrarne: Pn=8⋅Q⋅H (kWh)

 

V naravnih pogojih je energija [[reka|reke]] porazdeljena po vsej dolžini (izjeme so deli s [[slap|slapovi]]). Zato, da pridobimo večjo moč, je potrebno padec reke koncentrirati na enem ali več mestih. To dosežemo s pomočjo pregrad, derivacij, ali pa s kombinacijo obeh. Višina jezu je odvisna od dolžine reke, ki jo hočemo izrabiti in od nagiba korita reke. Nivo spodnje vode določa spodnja zajezitev, če je ni pa je odvisen le od pretokov pri jezu. Spodnja vodna gladina se med letom spreminja, ob majhnih pretokih leži nizko, ob velikih vodah se dvigne, ker sicer voda ne bi mogla odtekati po strugi naprej. Zaradi nihanja spodnje vode se spreminja bruto in neto padec; ob velikih vodah je manjši. Ko ustvarjamo padec s pomočjo obtočnega kanala, dobimo poleg izgub do zajezitve, še izgube v dovodnem kanalu, katerega nagib je seveda znatno manjši od nagiba korita reke in še izgube v tlačnem cevovodu. Padec lahko delno ustvarimo s pomočjo zajezitve in delno s pomočjo obtoka.