Obrežni pas: Razlika med redakcijama

Obvodna območja so lahko naravna ali človeško zasnovana za stabilizacijo tal oziroma za njihovo obnovo. Ta območja so pomembni naravni [[biofilter|biofiltri]], ki zaščitijo vodna okolja pred prekomerno [[Sedimentacija|sedimentacijo]] in pred onesnaženostjo površinskih odtokov in [[Erozija|erozije]]. Pokrivajo zavetje in nudijo hrano za številne vodne živali in hkrati dajejo tudi senco, ki preprečuje nenadne hitre spremembe temperature. Ko se obvodna območja poškodujejo zaradi gradbeništva, kmetijstva ali gozdarstva, biološka obnova po navadi poteka s pomočjo človekovega posega v naravo; človek skuša obvladati erozijo in obnavljati rastline. Če je območje v bližini stoječe vode ali z vodo nasičenih tal, pojav običajno imenujemo mokrišče. Zaradi svoje pomembne vloge pri podpiranju raznolikosti vrst so obrežni pasovi pogosto predmet nacionalne zaščite v akcijskem načrtu za biotsko raznovrstnost. Za to se zavzema program "[[Plant or Vegetation Waste Buffer]]," kateri se trudi ohranjati ogrožene vrste in habitate. Raziskave kažejo, da obrežna območja igrajo pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti vode za površinski [[odtok]]. Obvodna območja lahko vplivajo tudi na zniževanje onesnaženja površinskih odtokov z [[Nitrat|nitrati]], kot so npr. razna gnojila iz področij h kmetijstva, katera bi drugače lahko oškodovala ekosisteme in zdravje ljudi. Omejitev in zmanjševanje nitrata v omenjenih območjih je torej zelo pomembno. Uporaba mokrišč obrežnih pasov kaže posebej visoko stopnjo odstranjevanja nitrata, ki vstopa v rečni tok.