Luksemburška palača: Razlika med redakcijama

Po smrti [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] leta 1610 je njegova vdova, [[Marija Medičejska]], postala [[regent]]ka za njenega sina Ludvika XIII. Ko je dobila veliko bolj močan položaj, se je odločila, da bo postavil zase novo palačo, ki je mejila na stari '' hôtel particulier'' v lasti Françoisa de Luxembourga, vojvoda Piney, in ki se zdaj imenuje [[Petit Luksemburg]] in je rezidenca predsednika francoskega senata.

Med letoma 1799 in 1805 je arhitekt Jean Chalgrin spremenil palačo v zakonodajno zgradbo. Porušil je glavno centralno stopnišče (''escalier d'honneur''), ga nadomestil s senatno dvorano v prvem nadstropju, kjer je bila vgrajena ali uničenih kapelica Marije Medičejske na vrtni strani ''[[corps de logis]]'' (arhitekturni izraz za glavni blok velikega, običajno klasičnega dvorca ali palače). Chalgrin je dodal tudi spremljajoče terase in prostor za knjižnico. Obenem je v zahodnem traktu ustvaril neoklasično glavno stopnišče, enojno monumentalno ramo obdano z ikonskim [[kolonada|stebriščem]] in prekrit zs kasetiranim sodčkastim [[obok]], katerega izgradnja je povzročila uničenje dolge galerije, kjer so bile prej nameščene Rubensove slike.