Sinhronizacija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hieronim (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 6:
== <big>'''Kratka zgodovina'''</big> ==
Z letom 1927 in izidom prvega zvočnega filma se pojavi problem kako določeni film prirediti tako, da bi ga lahko distribuirali v različnih državah. Produkcijske hiše, kot so '''Warner Bros''', '''MGM''', '''Paramount,''' so se odločile za uporabo nove metode, film so z isto, včasih celo z drugačno igralsko zasedbo posneli večkrat v raznih jezikih, da bi pokrili vse trge stare celine. Na začetku leta 1933 pa so izumili sinhronizacijo in s to je izginilo snemanje raznovrstnih verziji specifičnega filma. Filmi so torej po novem sistemu, s sinhronizacijo, menjali le zvočni aspekt na podlagi enega originalnega posnetka. S sinhronizacijo so začeli najprej v državah kot so Španija, Francija, Nemčija in Italija.<br />
'''Sinhronizacije''' so bile najbolj uporabljene prav pri promocijskih besedilih kot so reklame, ker je prav oglaševanje najbolj plačana oblika tržnega komuniciranja in je zelo dober način za povečanje povpraševanja, prepoznavnosti. Pomembna dejavnika na tem področju sta cena in zamenljivost, pri tem pa igra pomembno vlogo tudi jezik v katerem je ciljna publika nagovorjena. Presenetljivo je, da so že s Programom za obnovo Evrope financirali dosti sinhronizacij samo zato, da bi Američani zs svojo filmsko industrijo dosegli čim boljši finančni donos, da bi prodali čim več svojih filmov v tujino.<br />
== <big>'''Postopek'''</big> ==
Za dosego uspešne sinhronizacije je ključnega pomena dober prevod, kar je lahko zelo problematično, saj mora biti slednji vsaj približek originala, pri čemer pa lahko pride do težav pri ohranjanju polnega pomena in prvotnega sloga ter sporočilnosti. Upoštevati je treba tudi kulturni kontekst naroda, drugo jezikovno okolje, pregovore, določeno rabo besednih zvez in drugih posebnosti, ki jih je zelo težko dobesedno prevesti. Zaradi sinhronizacije se dostikrat pravi pomen izgubi, saj določen skupek besed preprosto nima pomenske ustreznice v drugem jeziku, zato se originalom poišče alternativni izbor besed, ki najbolje ustreza izvirniku (z vsakim prevodom se namreč izgubi avtentičnost besedila, noben prevod pa ne more biti dobeseden).<br />