Mohendžo-daro: Razlika med redakcijama

'''Mohendžo-daro''' (dobesedno »gomila mrtvih«) je eno najpomembnejših [[mesto|mest]] [[IndiskeIndske civilizacija|indske civilizacije]], zgrajeno pred približno 4500 leti ob [[reka|reki]] [[Ind]] v današnjem [[Pakistan]]u in zapuščeno okoli leta [[1700 pr. n. št.]], verjetno zaradi spremembe [[rečni tok|toka reke]], ki je podpirala [[civilizacija|civilizacijo]]. Ponovno je bilo odkrito v [[1920.]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]].

Mohendžo-daro je, glede na svojo starost, izjemno zasnovano mesto. Imelo je načrtno sestavljeno mrežo [[ulica|ulic]], z zgradbami iz [[opeka|opeke]] in žganega [[Ilovicailovica|blata]], posušenih opek in ožganega [[les]]a. Na svojem višku je imelo mesto verjetno okoli 35.000 do 40.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Imelo je napreden [[kanalizacija|kanalizacijski]] sistem, mnogo zgradb z do dvema nadstropjema, in veliko [[kopališče]].

[[Žitnica]] je še eno velikansko poslopje, ki stoji blizu kopališča. Sestoji iz poldrugi meter visokih opečnih [[blok]]ovblokov, ki jih ločujejo ozki prehodi. Žitnica je bila izkopana leta [[1950]]. Nekateri so prepričani, da je bila nad opečnim delom postavljena [[les]]ena [[gradbena konstrukcija|konstrukcija]], kjer je bilo spravljeno [[žito]]; na ta način je bil med bloki omogočen prost pretok [[zrak]]azraka. Domnevajo, da utegne biti [[ploščad]] na enem koncu žitnice vmesna postaja, od koder so delavci oddajali [[vreča|vreče]] žita naprej.

Danes se [[arheolog]]i v Mohenjo Daru ukvarjajo s problemom, kako ohraniti [[stavba|stavbe]], ki so jih izkopali vnaprejšnjih [[odprava]]hodpravah. Poleg tega poskušajo razrešiti vprašanja, ki se porajajo zaradi nasprotujočih si tolmačenj z mestno [[ras]]tjorastjo. Nekateri strokovnjaki so prepričani da so mesto dvakrat ali trikrat razdejale poplave, saj je bilo na novo zgrajeno vsaj sedemkrat. Opozarjajo na plasti rečnega [[Blato (ilovica]|blata]] in ostanke rečnih [[lupinar]]jev, ki so jih našli v nekaterih delih mesta.

Skupina [[Nemčija|nemških]] in [[italija]]nskih arheologov, ki v [[2000.]] izkopavajo Mohendžo-daro, pa pravi, da blata in ostankov lupinarjev, ki so bili z njim pomešani, ni odložila [[reka]] ampak da so prebivalci sami hodili ponj in ga uporabljali za polnenjenje vrzeli med [[opeka]]miopekami. Poleg tega trdijo, da sploh ni mogoče, da bi reka narasla tako visoko, kot kaže na nekatere plasti blata. Kljub težavam z različnimi tolmačenji so na podlagi [[izkopanina|izkopanin]] v Mohendžo-daru dobili dokaj jasno sliko, kakšno je bilo videti indsko mesto.

Ni znano, ali je bilo Mohendžo-daro [[glavno mesto]] indske države. Vsekakor velja za eno največjih med prvimi mesti in, ker je ohranjeno bolje kot [[Harapa]], predstavlja boljši vir o njegovi civilizaciji. Število [[plast]]iplasti na najdbiščunajdišču kaže, da je bilo naseljeno precej dolgo in vsaj sedemkrat znova zgrajeno, domnevno po [[poplava]]h. Nič pa ne vedo o [[vladar]]jih, [[svečenik]]ih ali pomembnih [[meščan]]ihmeščanih. [[Egipčani|Egipčanski]] in [[Sumerci|sumerski]] [[grob]]ovi, polni [[razkošje|razkošnega]] blaga, izdajajo, da gre za mogočne in pomembne [[pokojnik]]epokojnike. V indskih grobovih nikjer niso našli bogastva, ki bi ga pričakovali v [[kralj]]evskemkraljevskem grobu. Spričo razsežnosti indske države in enotnih naselitvenih vzorcev, vrst [[orodje|orodja]], [[lončenina|lončenine]], [[kip]]cev in [[pečat]]ev sklepajo, da so vladarji držali deželo tesno na vajetih. A [[Ind]] ljubosumno varuje še mnogo več kot njegovi pendanti v [[Sumerija|Sumeriji]] in [[Egipt]]u - ne nazadnje [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] [[indska kultura|indske kulture]].