Ludvik XIV. Francoski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.122.16 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pinky sl |
||
Vrstica 2:
| image = <!-- Wikidata -->
}}
'''Ludvik XIV.''', [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]].
Ludvik XIV., imenovan tudi ''Sončni kralj'', je vladal kot [[seznam francoskih kraljev|kralj Francije]] in kralj [[Navara|Navare]] od [[14. maj]]a [[1643]] do svoje smrti.
== Francija pred Ludvikom XIV. ==
Po [[fronda|frondi]] je [[kardinal]] [[Mazarin]], ki je vladal namesto mladega Ludvika XIV., prisilil [[Španija|Španijo]], da je podpisala [[pirenejski mir]] ([[1659]]). [[Francija]] je s tem mirom pridobila nekaj ozemlja na jugu, trdno mejo v [[Pireneji]]h in ženitno pogodbo med Ludvikom XIV. in najstarejšo hčerko španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV]]
== Ludvik XIV. pride na oblast ==
Po Mazarinovi smrti ([[1661]]) je prišel na oblast Ludvik XIV. ter nadaljeval [[absolutizem|absolutistično politiko]] svojih predhodnikov. Obnovil je [[vladarske predpravice]], odpravil položaj prvega ministra, visoko plemstvo je zadolžil za razne službe na dvoru ali pa mu je dajal denarne podpore, tako da je postalo popolnoma odvisno od njegove milosti, ter utrjeval svoj položaj kralja po božji pravici, sončnega kralja. Škof Bossuet je v ''Razpravi o svetovni zgodovini'' in v spisu ''Politika'', teoretično upravičil in utemeljil veljavnost božanskega poslanstva sončnega kralja.
== Popolna vladavina Ludvika XIV. ==
Po t. i. [[fronda|frondi]] je bilo v Franciji naslednje stoletje zelo malo uporov. Nobenega med plemiči, le en protestantski in nekaj kmečkih uporov. Namesto tega je kralj spodbujal vero v svoj polbožanski položaj. Večina [[monarh]]ov celinske Evrope je imela Ludvika za mojstra vladarskih veščin. Vendar tudi Ludvikova vladavina ni bila popolna. Za bliščem in državniškimi uspehi so se skrivali problemi v notranji strukturi države, duhovna nesvoboda, razmajane državne [[finance]] in nazadovanje v gospodarstvu. Ob gradnji palače v [[Versajska palača|Versaillesu]] je postala zelo očitna Ludvikova moč, ki se je kazala tudi v pravilih vedenja in življenja na dvoru. Ludvik je zopet vpeljal [[intendant]]e ter z njimi okrepil civilno oblast. Zdaj je lahko kralj posegal v vsakdanje življenje navadnih ljudi. Kaj takega je bilo prej nepredstavljivo. Zdaj so imeli natančno predpisane obleke, plače, vedenje in verovanje. Moč Ludvika XIV. je postala tako rekoč [[absolutizem|absolutna]]. Države ni več delil z vrhovnim sodiščem, plemiči ali protestanti. To povejo tudi besede, ki mu jih pripisujejo: »''L'etat, c'est moi''« - »Država, to sem jaz.«
== Vojaški absolutizem ==
Absolutizem je bil najbolj viden v vojaških zadevah. Ludvik XIV. je veliko raziskoval. Vsakič si je Francija močneje utrdila meje in se bolj zavarovala pred tujimi vpadi. Toda za to je bila potrebna vedno večja [[armada]].
== Izvor vzdevka ==
Ludvika XIV. so poimenovali ''Sončni kralj'' (fr. ''Le Roi Soleil''). Vzdevek dolguje vlogi Sonca, ki jo je igral pri petnajstih letih v [[Balet noči|Baletu noči]], kjer je na glavi nosil ogromno masko sonca. V času njegovih sodobnikov ni bilo nenavadno, da so se kralji ukvarjali z baletom. Med drugim je v njih rad plesal njegov oče [[Ludvix XIII. Francoski|Ludvik XIII.]]<ref>Morus (1961): Zgodovina seksualnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, str 207-208.</ref>
== Glej tudi ==
* [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* Človek in čas - Absolutizem - Napoleonova doba; Založba Mladinska knjiga
* Ilustrirana zgodovina sveta; Cankarjeva založba
* Zgodovina v slikah; Državna založba Slovenije
[[Kategorija:Francoski monarhi]]
| |||