Redakcija: 09:58, 12. december 2016 uredi 194.249.116.25 (pogovor) Zamenjava strani s/z 'thumb\|right\|200px\|Kristali [[galija]] thumb\|right\|200px\|Vroče [[kovanje]] Kategorija:Kovinarstvo Kategori...' Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:00, 12. december 2016 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.665 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.116.25 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Gallium1 640x480.jpg\|thumb\|right\|200px\|Kristali [[galij]]a]] [[Slika:Hot metalwork.jpg\|thumb\|right\|200px\|Vroče [[kovanje]]]] '''Kovína''' je [[kemijski element]]. Kovine so ena izmed treh skupin elementov, ki izstopajo po svojih ionizacijskih in veznih lastnostih, poleg [[polkovine\|polkovin]] in [[nekovine\|nekovin]]. V [[periodni sistem elementov\|periodnem sistemu]] loči kovine od nekovin diagonalna črta od [[bor (element)\|bora]] (B) do [[polonij]]a (Po). Elementi na tej črti so polkovine; elementi spodaj levo so kovine; elementi zgoraj desno pa so nekovine. Kovine imajo nekatere [[fizika]]lne lastnosti: po navadi se lesketajo (imajo sij, lesk), imajo večjo [[gostota\|gostoto]], so [[raztegljivost\|raztegljive]] in [[kovnost\|kovne]], po navadi imajo visoko [[tališče]], so po navadi [[trdnost\|trdne]], in dobro [[električna prevodnost\|prevajajo]] [[elektrika\|elektriko]] ter [[toplotna prevodnost\|toploto]]. Te lastnosti so večinoma posledica slabe vezi [[atom]]a z zunanjimi elektroni ([[valenčni elektron]]i); iz tega sledi, da valenčni elektroni tvorijo nekakšno »morje« okoli atoma. Večina kovin je kemično stabilnih, z izjemo [[alkalne kovine\|alkalnih kovin]] in [[zemeljsko-alkalijske kovine\|zemeljsko-alkalijskih kovin]], ki so v najbolj levih skupinah periodnega sistema. [[Oksid]]i kovin so [[baza (kemija)\|baze]]; tiste od nekovin so [[kislina\|kisline]]. [[Alotropija\|Alotropi]] kovin so po navadi lesketajoči, sijoči, kovni, raztegljivi in dobri [[prevodnik]]i, medtem ko so nekovine na splošno lomljivi (trdni elementi), nimajo sijaja in so [[izolator]]ji. Nekovine so v naravi pogostejše, čeprav kovine sestavljajo večino periodnega sistema. Nekatere zelo znane kovine so [[aluminij]], [[baker]], [[zlato]], [[železo]], [[svinec]], [[srebro]], [[titan]], [[uran]] in [[cink]]. Med težke kovine prištevamo [[baker]], [[nikelj]], [[cink]], [[svinec]], [[kositer]], ... Imajo veliko gostoto. Definicija je bolj ljudska in po občutku. To so kovine z gostoto nad 7 kg/dm³, ki so zdravju nevarne. Škodljivost je posledica pojava, da njihovi [[ion]]i nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo [[aktivno mesto encima\|aktivna mesta encimov]] v [[organizem\|organizmih]], zaradi česar ti [[encim]]i prenehajo delovati. Zaradi obstojnosti se kopičijo v [[tkivo\|tkivih]] in po [[prehranjevalna veriga\|prehranjevalni verigi]] navzgor; temu pojavu pravimo [[bioakumulacija]]. [[Zlitina]] je [[zmes]] s kovinskimi lastnostmi, ki vsebuje vsaj en kovinski element. Primeri zlitin so [[jeklo]] (železo in [[ogljik]]), [[medenina]] (baker in cink), [[bron]] (baker in kositer) in [[duraluminij]] (aluminij, baker in magnezij). Zlitine narejene posebej za zelo zahtevno uporabo, kot so [[raketni motor]]ji, lahko vsebujejo tudi več kot deset elementov. == Glej tudi == {{Wikislovar\|kovina\|Kovina}} {{Kategorija v Zbirki\|Metals\|kovine}} * [[seznam kovin]] * [[izločevalno utrjanje]] * [[nekovina]] * [[polkovina]] * [[plemenita kovina]] {{chem-stub}} [[Kategorija:Kovinarstvo]]

Kovina: Razlika med redakcijama