Aposematizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog
m slog
Vrstica 4:
Aposematizem se pojavlja v vsem [[živali|živalskem kraljestvu]] v različnih oblikah, med katerimi je najbolj znana svarilna obarvanost. Mnogo živali »oglašuje« obrambne mehanizme, kot so [[toksin]]i, ostre bodice ali ožigalke, z živo obarvanostjo telesa, pogosto s kontrastnimi vzorci. Enako vlogo kot obarvanost imata lahko tudi oster vonj ali vpadljivo oglašanje.<ref name="AnComm"/>
 
V odnosu do plenilcev z visoko razvitim [[živčevje]]m, kot so [[vretenčarji]], je korist aposematizma običajno posredna. Naiven mladič plenilca se ne bo izognil svarilno obarvanemu plenu in ga bo po možnosti tudi ubil, a se bo po prvi izkušnji [[učenje|naučil]] izogibanja drugim enako obarvanim osebkom v bodoče. Živali izkoriščajo ta proces s pojavom [[mimikrija|mimikrije]]. Pogosto se dogaja, da si aposematski signali neužitnih vrst, ki živijo na istem območju, [[evolucija|postajajo]] vedno bolj podobni. Temu tipu mimikrije pravimo ''müllerjevska mimikrija''. Izkušnja plenilca z neužitnim osebkom ene vrste bo v tej situaciji koristila tudi osebkom druge vrste. Poleg tega pa se dogaja tudi, da signal neužitne vrste prevzamejo tudiše druge, ranljive vrste. To je ''batesovska mimikrija'', ki zmanjšuje učinkovitost aposematizma.<ref name="AnComm"/>
 
== Sklici in opombe ==