Wettinci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Pandrej (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 9:
 
[[slika:Codex_Manesse_Markgraf_Heinrich_von_Mei%C3%9Fen.jpg|thumb|right|Henrik Prevzvišeni, mejni grof Meißna in deželni grof Turingije, kot ga predstavlja kodeks srednjeveških pesmi, imenovan po züriški družini Manesse, 13. stoletje.]]
Ozemlje marke Meißen se je kasneje delilo med dediče. Ponovno ga je združil Henrik III. Prevzvišeni (†1288), ki je v turinško-[[hessen]]ski nasledstveni vojni osvojil grofijo Turingen (1247) in palatinsko grofijo Saško (1264), cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] pa mu je dodelil državno posest Pleissen z mesti [[Altenburg]], [[Chemnitz]] in [[Zwickau]]. Henrik si je s tem nakopal tudi veliko sovražnikov. Spori med njegovimi nasledniki in delitve ozemlja so bili za Wettince skoraj usodni. Njihovega ozemlja sta se polastila nemška kralja Adolf Nassavski in [[AlbrechtAlbreht I. Habsburški]]. Leta 1307 je vnuku Henrika III., Frideriku I.<ref>ki je bil, kot sin hčerke cesarja Friderika II. (Margarete †1270), dolgo časa up [[Gibelini|gibelinov]] za rastavracijo [[Štaufovci|štaufovske]] oblasti</ref> (†1323), uspelo priboriti nazaj marko Meißen (1291) in grofijo Turingijo (1307) in s tem postaviti osnovo za ponovni vzpon wettinskih mejnih grofov. Njegovi nasledniki so ozemlje še razširili.
 
Odločilni korak k vzponu Wettincev je naredil mejni grof Friderik IV. Prepirljivi, ki je v husitskih vojnah sodeloval s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]], podprl njegovo izvolitev za kralja Češke in leta 1423 za nagrado dobil (zaradi izumrtja [[Askanijci|Askanijcev]]) izpraznjeni fevd-vojvodino Saško in položaj [[volilni knez|volilnega kneza]] v Svetem rimskem cesarstvu. Odtlej se zgodovina Wettincev v precejšnji meri pokriva z zgodovino [[Saška (volilna kneževina)|volilne kneževine, vojvodine Saške]].