Redakcija: 14:56, 22. april 2013 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.511 urejanj + 4 categories; ± 2 categories using HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:02, 15. november 2016 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.095 urejanj dopolnjeno Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{drugipomeni}} [[Slika:DivjeJezero1.JPG\|thumb\|250px\|[[Divje jezero]], kraški izvir blizu [[Idrija\|Idrije]]]] '''Izvir''' je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi [[vodonosnik]] na zemeljski površini. V večini primerov se ti napajajo iz padavin nastalo [[podtalnica\|podtalnico]]. Le v redkih primerih voda prihaja iz globljih delov notranjosti [[Zemlja\|Zemlje]]. <ref>[[Ernst Neef]] 1981: Das Gesicht der Erde. S. 525.</ref> Voda pride na dan ob geoloških prelomih, ob vznožju pobočja ali na ravninah. '''Izvir''' je kraj na [[Zemlja\|zemeljskem]] površju, kjer na površje priteče [[podzemlje\|podzemna]] [[voda]] in nastane nov površinski tok. Območje, od koder priteka voda k izviru, imenujemo prispevno območje. Pogosto je to pobočje [[hrib]]a z izvirom v dolini. Odvisno od stalnosti vira vode je lahko izvir trajen ali začasen. Poseben tip izvirov so [[kraški izvir]]i, kjer že obstoječa podzemna [[reka]] ali [[potok]] ([[ponikalnica]]) priteka skozi porozno podlago nazaj na površje. Ker priteka voda iz podzemlja, ima v izviru skozi vse leto razmeroma nespremenljivo temperaturo. == Klasifikacija == Dolžino [[reka\|reke]] definiramo kot dolžino toka med izvirom in [[izliv]]om. Pri velikih rekah (npr. [[Nil]]u ali [[Amazonka\|Amazonki]]) je to pogosto težavno, saj se v zgornjem toku združi več bolj ali manj enakovrednih vodotokov vsak s svojim izvirom, ki šele skupaj tvorijo reko. Izvire lahko razvrstimo v skladu z več vidiki: glede na [[hidrostatični tlak]] vodonosnika, glede na časovni potek odvajanja, glede na temperaturo izvira, glede na vsebnost raztopljenih plinov in trdnih snovi, v skladu s konstrukcijskimi značilnostmi ali glede na vrsto ustvarjenih izstopnih [[habitat]]ov.<ref>Geološki terminološki slovar [http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/geoloski/iskalnik?iztocnica=izvir#v]</ref> === Glede na hidrostatični tlak === Z [[biologija\|biološkega]] stališča so izviri pot med površinskimi vodami in podzemljem. Mnogo [[organizem\|organizmov]], ki živi v jamah, je prišlo v podzemlje skozi izvire. V samih izvirih živijo [[rastline]] in [[živali]], ki za preživetje potrebujejo čisto vodo in stabilne okoljske razmere, okoli njih pa organizmi vlažnega okolja. [[Ekologija\|Ekološko]] gledano so izviri oligotrofni [[habitat]]i - v njih je malo hranilnih snovi in naseljuje jih povsem drugačna [[združba]] kot nižji del vodotoka. Zato so pomembni s stališča [[biodiverziteta\|biodiverzitete]], hkrati pa zelo ranljivi na [[onesnaževanje]] ali druge spremembe (odstranjevanje vegetacije, vnos hranil itd.) zaradi prilagojenosti te združbe na stalne pogoje.▼ [[Slika:QuelleWasserleben.jpg\|thumb\|250px\| Komaj zmanjšana temperatura v zimskem času (plaža pri Wassersleben, okrožje Schleswig-Flensburg)]] [[Slika:Artesian Well DE.png\|thumb\|250px\|Tipična geološka situacija pri arteškem izviru]] [[Slika:Pis pesio2.JPG\|thumb\|250px\|Kraški izvir (Pesio v Ligurskih Alpah)]] * drenažni izvir: pritisk na točko izteka podzemne vode je enak atmosferskemu; izvir, kjer voda izteka iz vodonosnika zaradi gravitacije. * [[Arteški izvir]]: izvir na območju vodonosnika, kjer je piezometrična gladina višje kot izvir, zato se podzemna voda dviga navpično v višino do piezometrične gladine === Glede na časovni potek === * Trajni izvir teče nepretrgoma, jakost izliva je lahko zelo različna. * [[Zaganjalka]]/intermitentni izvir: ponavljajoč ali presihajoč izvir; kraški izvir, aktiven samo ob visoki vodi. === Glede na temperaturo === Običajno [[temperatura]] vode izvira ustreza lokalni povprečni letni temperaturi zraka in je konstantna v sezonskem ciklu. V srednji Evropi je temperatura okoli 6 do 10 ° C, v tropskih območjih 20 do 25 ° C. Če je vodonosnik manj kot 20 metrov globoko, lahko pride do rahlega sezonskega nihanja temperature izvira. * Akratopegni izvir: izvir, katerega temperatura ustreza povprečni lokalni letni temperaturi oziroma izvir z majhno množino mineralnih snovi in s temperaturo do 20 °C. * Akratotermni izvir: izvir, katerega temperatura vode je nad povprečno letno temperaturo zraka [[termalni vrelec]] - izvir termalne vode, ki ima vsaj 4 °C višjo temperaturo od srednje letne temperature zraka v določenem kraju podhlajeni izvir - izvir, v katerem ima voda nižjo temperaturo, kot je srednja letna temperatura zraka v tistem kraju. === Glede na vsebnost raztopljenih snovi === Izviri, ki imajo posebno visoko vsebnost raztopljenih plinastih ali trdnih snovi so znani kot [[mineralni vrelec\|mineralni vrelci]]. Z učinkom zdravilnih vrelcev se ukvarja [[Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji#balneologija\|balneologija]]. Mineralne vrelce se lahko nadalje razdeli v slane izvire, žveplene izvire, kiselkaste in alkalne izvire, grenke izvirov, izvire železa in radioaktivne izvire. Nosilec radioaktivnosti izvirov je žlahtni plin [[radon]], najbolj v [[granit]]u in [[gnajs]]u in je nastal z razpadom [[uran]]a ali mineralov, ki vsebujejo [[torij]]. === Glede na strukturne značilnosti izvira v prispevnem območju === [[Slika:Jakovica, Logatec - požiralnik Pod stenami na Planinskem polju.jpg\|thumb\|right\|250px\|Požiralnik reke [[Unica\|Unice]] na [[Planinsko polje\|Planinskem polju]]]] * [[Močilo]] – mezenje vode skozi skalne razpoke * [[Roje (izvir)\|Roje]] – večje število močnejših izvirov * [[Kraški izvir#Fontana ali bruhalnik\|Bruhalnik]] – voda občasno bruha iz podzemlja ([[Govic]]) * [[Obrh]]/kopa – velik izvir pod strmo steno * [[Ponor in požiralnik]] (estavela) – izvir, ob upadanju vodne gladine ponor * [[Zaganjalka]]/intermitentni izvir – pretok se ciklično spreminja * Plastni izvir: izvir, pri katerem voda izteka iz lezike na meji z manj prepustno plastjo. * Prelivni izvir: izvir, pri katerem izteka voda preko zaporne neprepustne plasti. * Arteški izvir. * Bruhajoči izviri: vulkansko ogrevani ali vodonosnik z ogljikovim dioksidom na izhodu bruha v obliki fontane v velike višine; imenovan tudi [[gejzir]]. * Podmorski izvír ali [[brojnica]]: izvir sladke vode ali somornice pod morsko gladino, pri katerem nastajajo na gladini značilne klobučaste oblike * [[Vokliški izvir]]: voda iz velikih globin pod pritiskom po strmih kanalih priteka na površje - ([[Divje jezero]] pri [[Idrija\|Idriji]]), === Glede na strukturne značilnosti lokacije === * Curljanje (tekoče ali brbotajoče) kaže jasno prepoznaven, lokaliziran izvir z vidnim iztokom. Lahko je [[laminarni tok]] in ima še vedno vodno kotanjo oziroma po odhodu iz razpoke v strmem terenu lije kot curek ali [[slap]]. * [[Mlaka]] ([[ribnik]]i, lijak) je izvir v dnu korita, ki nastane v stoječih vodnih telesih. S prelivanjem preko roba, voda nato teče kot izvir. Na kraških območjih takšen izvir doseže velike globine. * Podvodni izvir se pojavlja predvsem na kraških območjih. * [[Endoreična kotlina \|Endoreičen]] izvir nima odtoka; njegova voda pronikne po kratki razdalji. * Ukročen izvir je različica umetnega izvira ali tudi izdelan kot spomenik. ([[Vodnjak]]i so umetni izviri podzemne vode in jih ne imenujemo izvir). == Izvir kot habitat == ▲Z [[biologija\|biološkega]] stališča so izviri pot med površinskimi vodami in podzemljem. Mnogo [[organizem\|organizmov]], ki živi v jamah, je prišlo v podzemlje skozi izvire. V samih izvirih živijo [[rastline]] in [[živali]], ki za preživetje potrebujejo čisto vodo in stabilne okoljske razmere, okoli njih pa organizmi vlažnega okolja. [[Ekologija\|Ekološko]] gledano so izviri oligotrofni [[habitat]]i - v njih je malo hranilnih snovi in naseljuje jih povsem drugačna [[združba]] kot nižji del vodotoka. Zato so pomembni s stališča [[biodiverziteta\|biodiverzitete]], hkrati pa zelo ranljivi na [[onesnaževanje]] ali druge spremembe (odstranjevanje vegetacije, vnos hranil itd.) zaradi prilagojenosti te združbe na stalne pogoje. == Glej tudi == Vrstica 11 ⟶ 60: * [[termalni izvir]] * [[vodnjak]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat\|Springs}} {{Wiktionary\|Quelle}} * [https://web.archive.org/web/20021121180111/http://www.rps.psu.edu/0201/water.html "The Science of Springs"] * [http://www.srwmd.state.fl.us/index.aspx?NID=56 "What Is A Spring?"] * [http://ga.water.usgs.gov/edu/watercyclesprings.html The Water Cycle: Springs USGS] * [http://www.findaspring.com/ Find a spring] [[Kategorija:Izviri\| ]] Vrstica 18 ⟶ 78: [[Kategorija:Hidrologija]] [[Kategorija:Vodna telesa]] ~~{{geo-stub}}~~

Izvir: Razlika med redakcijama