Republika Nizozemska: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
JamesP (pogovor | prispevki)
m fixed typo
Vrstica 201:
Vojna se je sedaj obrnila proti agresorjem. Nizozemska mornarica, ki jo je vodil admiral [[Michiel de Ruyter]], je v [[Angleško-nizozemske vojne#Tretja angleško-nizozemska vojna (1672-74)|tretji angleško-nizozemski vojni]] (1672-74) nekajkrat obranila obalo pred napadi združene angleško-francoske flote, medtem ko je kopna vojska zadržala napadalce na obrobju poplavljenih poulderjev. Ko so se Republiki kot zavezniki pridružile Španija, Brandenburg in nemško cesarstvo, so se morali Francozi umakniti. V šestletni vojni je Viljem III. leta 1674 dosegel umik Angležev in do leta 1678 obranil Republiko pred Francozi, ki pa so z mirom v Nijmegenu izsilili več, kot so jim bili Španci in nemški cesar pripravljeni dati, in s tem pokazali svojo realno moč.
 
Viljem si je med tem doma zagotovil dokaj trdno oblast s tem, da je na odgovorna mesta v zvezni upravi postavil svoje ljudi in z njihovo pomočjo dosegal svoje cilje. A republiška ureditev mu ni zagotavljala popolne oblasti in v miru je Holandija, v kateri je bil daleč najvplivnejši Amsterdam, spet dobivale vse večjo moč. Regenti in prebivalstvo so si želeli mir za vsako sprejemljivo ceno, knez pa je videl v politiki Ludvika XIV nevarnost in se je želel pripravljati na nadaljevanje bojevanja. V slednjem so se stališča poenotila, ko je Ludvik XIV. z ukinitvijo (1685) [[Nantski edikt|nantskega edikta]] podlegel vplivu katoliške protireformacije in je v Angliji zavladal katoliški kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] Septembra 1688 je zvezna skupščina soglasno sprejela povabilo angleških protestantskih plemičev, da jim pomagajo pri prevzemu oblasti, kar je Viljema leta1689leta 1689 pripeljalo na angleški prestol kot sovladarja svoje žene [[Marija II. Angleška|Marije II. Stuart]]. Odslej je moral dajati prednost Angliji kot močnejšemu partnerju. Potrdil je načrt, po katerem je Anglija nastopila proti Franciji na morju, medtem ko se je Republika bojevala na kopnem. Rezultat je bilo zanemarjanje nizozemske mornarice in vse večja odvisnost nizozemskih ladjarjev od angleške vojaške flote. Kar Angliji ni uspelo kot sovražniku, ji je uspelo kot zavezniku.
 
Vojna s Francijo, ki je trajala do leta 1697, se je končala z negotovim mirom, ki sta mu sledila dva dogovora o delitvi španske monarhije. A leta 1700 je zahteval Ludvik XIV. španski prestol za svojega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa Anžujskega]] in vojna se je naslednje leto nadaljevala.