Republika Nizozemska: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
m fixed typo |
||
Vrstica 201:
Vojna se je sedaj obrnila proti agresorjem. Nizozemska mornarica, ki jo je vodil admiral [[Michiel de Ruyter]], je v [[Angleško-nizozemske vojne#Tretja angleško-nizozemska vojna (1672-74)|tretji angleško-nizozemski vojni]] (1672-74) nekajkrat obranila obalo pred napadi združene angleško-francoske flote, medtem ko je kopna vojska zadržala napadalce na obrobju poplavljenih poulderjev. Ko so se Republiki kot zavezniki pridružile Španija, Brandenburg in nemško cesarstvo, so se morali Francozi umakniti. V šestletni vojni je Viljem III. leta 1674 dosegel umik Angležev in do leta 1678 obranil Republiko pred Francozi, ki pa so z mirom v Nijmegenu izsilili več, kot so jim bili Španci in nemški cesar pripravljeni dati, in s tem pokazali svojo realno moč.
Viljem si je med tem doma zagotovil dokaj trdno oblast s tem, da je na odgovorna mesta v zvezni upravi postavil svoje ljudi in z njihovo pomočjo dosegal svoje cilje. A republiška ureditev mu ni zagotavljala popolne oblasti in v miru je Holandija, v kateri je bil daleč najvplivnejši Amsterdam, spet dobivale vse večjo moč. Regenti in prebivalstvo so si želeli mir za vsako sprejemljivo ceno, knez pa je videl v politiki Ludvika XIV nevarnost in se je želel pripravljati na nadaljevanje bojevanja. V slednjem so se stališča poenotila, ko je Ludvik XIV. z ukinitvijo (1685) [[Nantski edikt|nantskega edikta]] podlegel vplivu katoliške protireformacije in je v Angliji zavladal katoliški kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] Septembra 1688 je zvezna skupščina soglasno sprejela povabilo angleških protestantskih plemičev, da jim pomagajo pri prevzemu oblasti, kar je Viljema
Vojna s Francijo, ki je trajala do leta 1697, se je končala z negotovim mirom, ki sta mu sledila dva dogovora o delitvi španske monarhije. A leta 1700 je zahteval Ludvik XIV. španski prestol za svojega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa Anžujskega]] in vojna se je naslednje leto nadaljevala.
|