Lončarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 149.62.65.136 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov. Zrnca gline, sprejeta v trdo kamnino imenujemo glinavec. Glino uporabljamo v lončarstvu. Če glino zmočimo, postane lepljiva in z njo lahko oblikujemo, vsebuje tudi različno količino vode ujeto v mineralni strukturi. Uporablja se tudi v kozmetiki.
Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino. Nastanejo s pomočjo usedanja raznolikih razpadlih kamnin, z usedanjem biogenetskih materialov ali s strjevanjem oborin iz izhlapelih kemičnih raztopin. Med drugimi sodijo v skupino sedimentnih kamnin kreda, apnenec, peščenjak in skrilavec.
'''Lončarstvo''' je [[obrt]] izdelovanja posode in drugih izdelkov iz [[glina|gline]], ročno ali na [[lončarsko vreteno|lončarskem vretenu]]. Posušene izdelke žgejo v pečeh in po potrebi tudi loščijo ter okrašujejo.▼
Domnevati je, da ima Zemljina atmosfera razmeroma majhne deleže ogljikovega dioksida (v primerjavi z npr. ozračjem Venere) zaradi ujetosti večjih količin slednjega v apnenčastih in dolomitnih kamninskih plasteh. Uhajanje ogljikovega dioksida iz teh ob njegovi eroziji je znano kot ogljikov cikel.
Oblika sestavnih delcev sedimentnih kamnin ima pomemben vpliv na zmožnost mikroorganizmov za poselitev slednjih. To obliko je moč določiti med drugim s koeficientom okroglosti, bolj znanim kot Krumbeinovo število po geologu Williamu C. Krumbeinu. Raziskovanje tovrstnih lastnosti je v domeni geomikrobiologije.
Izdelava lončenih izdelkov datira v [[neolitik]]. Zaradi svoje obstojnosti so pomembni v [[arheologija|arheologiji]].▼
Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerallis) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov. Pojem mineral ne zajema samo kemijske sestave, ampak tudi zgradbo minerala. Poznamo minerale, sestavljene iz čistega kemijskega elementa (npr. diamant), pa tudi zelo zapletene, ki imajo več tisoč različnih oblik (npr. razni silikati). Študij mineralov se imenuje mineralogija. V sedanjosti je po podatkih Mednarodne mineraloške zveze, ki skrbi za določanja in imenovanja mineralov, znanih nekaj več kot 4.000 mineralov.
Pravi mineral je anorganska ali organska trdnina z določeno kemijsko in kristalno strukturo. Snovi, ki jih ni moč popolnoma poistovetiti s strogo definicijo minerala, so mineraloidi, vsi ostali materiali naravnega izvora pa sodijo med neminerale.
Industrijski mineral je gospodarski pojem, ki se nanaša na gospodarsko pomembne minerale oziroma rudnine.
Lončarstvo je med najstarejšimi [[obrt]]mi, razvijalo se je zlasti v lončarskih središčih ([[Ljubno]] na Gorenskem, [[Komenda]], [[Ribniška dolina]], [[Šentjernej]]sko in [[Krško polje]], okolica [[Celje|Celja]], [[Dravsko polje|Dravsko]] in [[Ptujsko polje]], [[Prekmurje]]). Po letu 1970 se je število lončarjev zelo zmanjšalo, vendar je dejavnost še razvejana in obsežna.▼
Kristalna struktura, ki je ena izmed lastnosti mineralov, je geometrijska prostorska razporeditev atomov v notranji strukturi minerala. Obstaja 14 osnovnih kristalnih prostorskih mrež atomov, razporejenih med 6 kristalnih sistemov. Vse do tega trenutka znane kristalne strukture se uvrščajo v eno izmed 14 razporeditev. Te razporeditve temeljijo na normalnih postavitvah atomov in ionov, ki mnogokrat ustvarjajo vidno obliko minerala. Tudi v primerih, ko razporeditve ni mogoče določiti zaradi premajhnih mineralnih zrn ali nenormalne zunanje oblike, je moč doreči strukturo s pomočjo rentgenske analize ali mikroskopije. Kristalna struktura močno vpliva na fizikalne lastnosti mineralov. Tako sta si čisti ogljikovi spojini grafit in diamant zelo daleč na lestvici trdote, saj je njuna kristalna razporeditev drugačna.
Za definicijo minerala je pomembna tudi kemijska struktura. Več različnih mineralov lahko poseduje isto kemijsko strukturo, a se razlikujejo med seboj v kristalni strukturi (polimorfni minerali). Zaradi tega lahko, za primer, tako pirit kot markazit označimo za železova sulfida. Podobno pa imajo nekateri minerali različno kemijsko, a enako kristalno strukturo: različni minerali halit (sestavljen iz natrija in klora), galenit (sestavljen iz svinca in žvepla) in periklaz (sestavljen iz magnezija in kisika) si delijo enako razporeditev kristalov.
▲
▲Izdelava lončenih izdelkov datira v
▲Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki. Obrti je več vrst. Lončarstvo je med najstarejšimi
| |||