Werner Forßmann: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
n
 
+
Vrstica 35:
Nekaj tednov pred tem se je preselil na slovito univerzitetno kliniko [[Charité]] v Berlinu, kjer je nadaljeval s pripravništvom pri [[Ferdinand Sauerbruch|Ferdinandu Sauerbruchu]], a je izid članka zaradi medijskega pompa povzročil nejevoljo pri nadrejenih tudi tu, zato so ga odslovili. Na srečo se je lahko vrnil v Eberswalde in začel raziskovati kateterizacijo srca s poskusi na živalih, kjer je dosegel nekaj vidnih uspehov, tako da ga je Sauerbruch znova povabil v Berlin. Tam pa Forßmann ni izpolnil Sauerbruchovih pričakovanj in je bil naslednje leto znova odslovljen. Na podlagi priporočila je dobil položaj v državni bolnišnici v [[Mainz]]u, kjer je kmalu po prihodu poleti 1932 spoznal pripravnico Elsbet Engel in se leta 1933 poročil z njo. Takrat sta morala oba oditi, saj poročenim parom ni bilo dovoljeno delati skupaj. Odšla sta v Berlin, kjer je on dobil delo kot [[urologija|urolog]] v bolnišnici Rudolfa Wirchowa (prav tako del kampusa Charité).
 
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je deloval kot vojaški kirurg na različnih bojiščih in bil po porazu Nemčije kratek čas tudi [[vojni ujetnik]]. Takrat je izvedel, da je njegova družina preživela vojno v vasi Wambach v [[Schwarzwald]]u, kamor je po izpustitvi odšel tudi on in tri leta delal kot splošni zdravnik. Kasneje je v svoji avtobiografiji poskušal zmanjšati pomen svojega sodelovanja z nacističnimi oblastmi in je iz pripovedi izpustil številne podatke (denimo o aktivnostih pri [[Sturmabteilung|SA]]), dokumenti pa kažejo, da se je včlanil v [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]] že ob njenem vzponu avgusta 1932, ko to še ni bilo obvezno.
 
=== Povojna leta ===
Vrstica 41:
Položaja kirurga mu kljub prizadevanjem ni uspelo dobiti, zato se je znova zaposlil kot urolog, tokrat v [[Bad Kreuznach]]u. V medvojnih in povojnih letih je že obupal nad možnostjo uveljavitve svoje metode kateterizacije srca, kmalu pa je presenečen ugotovil, da jo prakticirajo že v več tujih klinikah. Spoznal je nekaj kirurgov, ki so prebrali njegov članek in pričeli izvajati kateterizacijo ter razvijati njen diagnostični in terapetvski potencial. Prejel je tudi več vabil na simpozije ter prva priznanja. Kljub podpori vidnih znancev pa mu ni uspelo dobiti položaja profesorja na [[Univerza v Mainzu|Univerzi v Mainzu]], saj ni imel doktorata in kirurške prakse, zato je veljal za premalo uglednega kandidata. Po prejemu Nobelove nagrade mu je univerza podelila naziv častnega profesorja, sam pa je poiskal boljše delovno mesto v evangeličanski bolnišnici v [[Düsseldorf]]u.
 
Tam je leta 1957 dobil položaj predstojnika oddelka za kirurgijo. Že kmalu po prihodu se je sprl z upravo bolnišnice, ki ji je javno očital nepravilnosti in slabe pogoje za delo. Proti njemu so takrat nastopili tudi kolegi in izpostavili njegovo pomanjkanje izkušenj, tako da je bil konec leta 1959 odpuščen, z možnostjo ponovne zaposlitve, če opravi izpit pri zdravniškem društvu, ki pa ni bilo pripravljeno izvesti preskusa znanja. Forßmann je sprožil spor na delovnem sodišču, nazadnje pa mu je po [[mediacija|mediaciji]] zdravniške zbornice bolnišnica vrnila službo. Predstojnik oddelka za kirurgijo je ostal do svoje upokojitve leta 1969, nato pa se je preselil nazaj v Schwarzwald, kjerin jetam živel do svoje smrti.
 
V zadnjem obdobju svojega življenja se je, tudi pod vplivom medvojnih izkušenj, posvetil [[etika|etičnim]] vprašanjem medicine in družbe nasploh ter zavzel stališče, da ubijanje pod nobenim pogojem ni moralno sprejemljivo. Tako se je javno opredelil proti [[smrtna kazen|smrtni kazni]] in [[evtanazija|evtanaziji]]. Z ženo Elsbet sta imela šest otrok.
Z ženo Elsbet sta imela šest otrok.
 
== Priznanja ==
Vrstica 49:
Kateterizacija srca se je uveljavila kot koristna diagnostična in terapevtska metoda že med drugo svetovno vojno in po vojni je Forßmann za svojo pionirsko vlogo pri njenem razvoju prejel več priznanj. Leta 1954 mu je Nemška akademija znanosti v Berlinu podelila svojo Leibnizovo medaljo, leta 1956 pa je s Cournandom in z Richardsom prejel še Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Takratni predsednik [[Theodor Heuss]] mu je leta 1959 podelil red za zasluge Zvezne republike Nemčije.
 
Poleg Univerze v Mainzu mu je naziv častnega profesorja podelila tudi Univerza v Cordobi ([[Argentina]]). Leta 1991, po združitvi Nemčije, so po njemu poimenovali bolnišnico v Eberswaldu, kjer je začel s svojo zdravniško kariero in kjer je izvedel svoj znameniti poskus.
 
== Sklici in opombe ==
Vrstica 56:
== Viri ==
* {{navedi revijo| url=http://www.spiegel.de/spiegel/print/d-42626019.html |title=FORSSMANN: Die Entlassung |journal=[[Der Spiegel]] |date=8.7.1959 |issue=28/1959}}
* {{navedi revijo |last=Forssmann-Falck |first=Renate |year=1997 |title=Werner Forssmann: a pioneer of cardiology |journal=American Journal of Cardiology |volume=79 |pages=651–660 |doi=10.1016/S0002-9149(96)00833-8 |pmid=9068526}}
* {{navedi knjigo |last=Forßmann |first=Werner |year=1972 |title=Selbstversuch. Erinnerungen eines Chirurgen |publisher=Deutscher Bücherbund Stuttgart}}
* {{navedi revijo |author=Heiss, H.W. |year=1992 |title=Werner Forssmann: a German problem with the Nobel Prize |journal=Clinical Cardiology |volume=15 |issue=7 |pages=547–549 |doi=10.1002/clc.4960150715}}
* {{navedi knjigo| last=Kater |first=Michael H. |year=1989 |title=Doctors Under Hitler |publisher=The University of North Carolina Press |pages=136–137 |isbn=9780807848586}}
 
* {{navedi splet| url=http://www.bad-kreuznach.de/sv_bad_kreuznach/Politik%20und%20Verwaltung/Stadtarchiv/LKP%20-%20Lexikon%20Kreuznacher%20Pers%C3%B6nlichkeiten/E-F/For%C3%9Fmann,%20Werner%20Theodor%20Otto/ |title=Forßmann, Werner Theodor Otto, Prof. Dr. med. Dr. h.c. |last=Rasselenberg |first=Brigitte |publisher=Bad Kreuznach}}
 
== Zunanje povezave ==