Grosuplje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pos. št. preb.
Vrstica 25:
Ob potoku [[Grosupeljščica]] stoji enonadstropna [[graščina Brinje]] iz [[17. stoletje|17. stoletja]], ki je bila v začetku 19. stoletja temeljito prezidana. Takrat je dobila poudarjeno osrednjo os. [[Mlin]] v južnem delu stavbe ohranja stilne elemente iz [[16. stoletje|16. stoletja]].
 
V naselju je spominska soba [[pisatelj]]a [[Louis Adamič|Louisa Adamiča]], ki se je rodil v bližnjem [[Spodnje Blato|Spodnjem Blatu]]. V Grosuplju se je rodil [[režiser]] [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]], [[grafik]] [[Elo Justin]] pa je tu umrl. Tu prebiva tudi telovadec [[Miroslav Cerar]].
 
Grosuplje s [[Škofljica|Škofljico]] in Ljubljano povezuje [[Ljubljanski potniški promet|integrirana linija]] št. [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']].
Vrstica 39:
V 19. in začetku 20. stoletja so se Grosupeljčani (in okoličani) večinoma ukvarjali s [[kmetijstvo]]m, [[tovorništvo]]m, [[mlinarstvo]]m, pa tudi [[usnjarstvo]]m in [[opekarstvo]]m.
 
Grosuplje se je v pomembno cestno in [[železnica|železniško]] križišče razvilo v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Pred tem je bilo Grosuplje manjša vas s 350 prebivalci, nekaj [[gostilna]]mi, tremi [[kovačnica]]mi in enim [[kolar (poklic)|kolar]]jem. Leta [[1869]] je bila zgrajena cestna povezava z [[Žužemberk]]om. Leta [[1893]] (po dolgoletnih razpravah v dunajskem parlamentu) je bila prek Grosupljega zgrajena še [[Železniška proga Grosuplje - Kočevje|železniška proga med Ljubljano in Kočevjem]], leto pozneje pa iz Ljubljane skozi Grosuplje še tudi v [[Novo mesto]] (današnja [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|proga Ljubljana - Metlika d.m.]]).
 
V Grosupljem je bilo zgrajeno [[železniška postaja Grosuplje|železniško križišče]] s kurilnico za oskrbovanje in popravilo [[lokomotiva|lokomotiv]], ker je bil promet organiziran tako, da je vlak vozil na progah Ljubljana - Grosuplje - Kočevje in Grosuplje - Novo mesto. Zaradi križišča, kurilnice in nadzorništva proge je v kraj prišlo prvo tehnično osebje z več znanja in mesečno plačo, zaposlili so se tudi prvi domačini. S tem ko je dobil kraj železniško povezavo s svetom, malo pozneje še elektriko, so bili izpolnjeni vsi pogoji za investitorje in hiter napredek. Tako je v 30. letih 20. stoletja kraj imel že vso infrastrukturo in tudi nekaj industrije.