Kaplja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m np
m+/dp/rektgr
Vrstica 1:
{{Preusmeritev6|Kapljica|farmacevtsko obliko|kapljice|pravljico Jane Stržinar|Kapljica (pravljica)}}
[[Slikaslika:Water drop animation enhanced small.gif|thumb|left|120px|Voda kapljá iz priprte [[pipa|pipe]]. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji.]]
[[Slikaslika:2006-01-28 Drop-impact.jpg|thumb|right|200px|[[Trk]] kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi]]
[[slika:Liquid helium Rollin film.jpg|thumb|right|200px|Kapljica [[kapljevina|kapljevinskega]] [[supertekočnost|supertekočega]] [[helij]]a]]
'''Káplja''' je majhna količina [[kapljevina|kapljevine]], ki jo pretežno obdaja prosta površina med kapljevino in okoliškim [[plin]]om, kot na primer [[dež]]na kaplja, kaplja [[rosa|rose]]. Kaplja je lahko tudi obdana z drugo kapljevino, če se kapljevini ne mešata, kot na primer kaplja [[olje|olja]] v [[voda|vodi]]. Obliko kaplje določata predvsem [[težnost]] in [[površinska napetost]]; lahko pa jo preoblikujejo tudi dinamični pojavi, kot na primer zračni upor pri padanju. Čim manjša je kaplja, bolj prevladuje vpliv površinske napetosti, ki sili kapljo v obliko krogle, torej obliko z najmanjšo [[površina|površino]] pri določeni [[prostornina|prostornini]].
'''Káplja''' je majhna količina [[kapljevina|kapljevine]], ki jo pretežno ali obdajajo [[prosta ploskev|proste ploskve]] med kapljevino in okoliškim [[plin]]om, kot na primer [[dež]]na kaplja, kaplja [[rosa|rose]]. Kaplja je lahko tudi obdana z drugo kapljevino, če se kapljevini ne mešata, kot na primer kaplja [[olje|olja]] v [[voda|vodi]]. Kaplje lahko nastajajo tudi s [[kondenzacija|kondenzacijo]] [[para|pare]] ali [[atomizatorska šoba|atomizacije]] večje mase kapljevine.
 
'''Káplja''' je majhna količina [[kapljevina|kapljevine]], ki jo pretežno obdaja prosta površina med kapljevino in okoliškim [[plin]]om, kot na primer [[dež]]na kaplja, kaplja [[rosa|rose]]. Kaplja je lahko tudi obdana z drugo kapljevino, če se kapljevini ne mešata, kot na primer kaplja [[olje|olja]] v [[voda|vodi]]. Obliko kaplje določata predvsem [[težnost]] in [[površinska napetost]]; lahko pa jo preoblikujejo tudi dinamični pojavi, kot na primer [[zračni upor]] pri [[prosti pad|prostem padanju]]. Čim manjša je kaplja, bolj prevladuje vpliv površinske napetosti, ki sili kapljo v obliko [[krogla|krogle]], torej obliko z najmanjšo [[površina|površino]] pri določeni [[prostornina|prostornini]].
 
Tudi [[supertekočnost|supertekočine]], kot je na primer kapljevinski [[helij]], tvorijo kapljice.
 
== Površinska napetost ==
[[slika:Bouncing droplets compact size.gif|left|120px|thumb|Kapljica vode pleše na vodni gladini zaradi [[vibracija|vibracij]]]]
[[slika:Pendant drop test.svg|thumb|200px|Prikaz preskusa viseče kaplje]]
 
Kapljevine tvorijo kaplje zaradi površinske napetosti.
 
Preprost način za nastanek kaplje je, da se omogoči kapljevini teči počasi s spodnjega konca navpične [[cev]]i z majhnim premerom. Površinska napetost kapljevine povzroča, da kapljevina obvisi na cevi in tvori obesek. Ko kaplja naraste do ustrezne velikosti, ni več [[stabilnost|stabilna]], in se odlepi. Padajoča kapljevina je tudi okrogla kaplja, ki jo skupaj drži površinska napetost.
 
== Preskus viseče kaplje ==
 
V preskusu viseče kaplje na koncu cevi visi kaplja kapljevine zaradi površinske napetosti. Sila zaradi površinske napetosti je premo sorazmerna dolžini meje ''b'' med kapljevino in cevjo s sorazmernostno konstanto običajno označeno z <math>\gamma\! </math>.<ref>{{sktxt|Cutnell|Johnson|2006}}.</ref> Ker je dolžina te meje obseg notranjega preseka cevi, je sila zaradi površinske napetosti dana kot:
 
: <math> F_{\gamma} = b \gamma = \pi d \gamma \!\, , </math>
 
kjer je ''d'' notranji premer cevi.
 
Masa ''m'' kaplje, ki visi s konca cevi, se lahko najde z izenačitvijo sile težnosti (<math>F_{g} = mg</math>) s komponento površinske napetosti v navpični smeri (<math>F_{\gamma} \sin \alpha</math>), kar da:
 
: <math> mg = \pi d \gamma \sin \alpha \!\, , </math>
 
kjer je α [[mejni kot]] ob cevi, ''g'' pa [[težni pospešek]].
 
V mejnem primeru, ko gre α proti 90°, je dana največja teža obešene kaplje za kapljevino z dano površinsko napetostjo <math>\gamma\! </math>:
 
: <math> mg = \pi d \gamma \!\, . </math>
 
Ta zveza je osnova za priladno metodo [[meritev|merjenja]] površinske napetosti, ki se običajno rabi v industriji nafte. Obstajajo tudi bolj razdelane metode, kjer se upošteva nastanek viseče oblike, ko se velikost kaplje povečuje. Te moeode se uporabljako kadar površinska napetost kapljevine ni znana.<ref>Woodward.</ref><ref>{{sktxt|Hansen|Rodsrun|1991}}.</ref>
 
V [[medicina|medicini]] imajo [[Pasteurjeva pipeta|kapalke]] [[standard]]izirane premere, tako da 1 [[mililiter|ml]] ustreza 20 [[kaplja (enota)|kapljam]]. V primerih, ko je potrebna manjša količina kapljevine, se rabijo mikrokapalke pri katerih 1 ml ustreza 60 mikrokapljam.
 
== Glej tudi ==
 
* [[dež]]
* [[kapilarnost]]
 
== Sklici ==
 
{{sklici|1}}
 
== Viri ==
 
{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Cutnell|first1= John D.|last2= Johnson|first2= Kenneth W.|title= Essentials of Physics|publisher= Wiley Publishing|date= 2006|ref= harv}}
* {{citat|last1= Hansen|first1= F. K.|last2= Rodsrun|first2= G.|title= Surface tension by pendant drop. A fast standard instrument using computer image analysis|journal= Colloid and Interface Science|date= 1991|volume= 141|issue= |pages= 1–12|doi= 10.1016/0021-9797(91)90296-K|ref= harv}}
* {{citat|last1= Woodward|first1= Roger P.|title= Surface Tension Measurements Using the Drop Shape Method|date= |publisher= First Ten Angstroms|url= http://www.firsttenangstroms.com/pdfdocs/STPaper.pdf|format= PDF|accessdate= 2008-11-05|ref= harv}}
{{refend}}
 
== Zunanje povezave ==
Vrstica 9 ⟶ 62:
* [http://www.liquidsculpture.com/fine_art/ Kapljevite podobe - galerija slik o kapljah]
 
{{fizikalna škrbina}}
{{phys-stub}}
 
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fizika]]
 
[[Kategorija:FizikaKapljevine]]
[[Kategorija:Dinamika tekočin]]
[[ps:څاڅکې]]