Nukleon: Razlika med redakcijama

dodanih 512 zlogov ,  pred 5 leti
m
m+/dp/+siz
m (Bot: Migracija 55 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q102165)
m (m+/dp/+siz)
[[slika:Nucleus drawing.svg|thumb|right|200px|[[Atomsko jedro]] je zgoščeni sveženj dveh vrst nukleonov: [[proton]]ov (rdeče) in [[nevtron]]ov (modro). Na tej sliki protoni in nevtroni izgledajo kot majhne [[krogla|kroglice]] zbite skupaj, vendar dejansko jedro, kakor ga razume moderna [[jedrska fizika]] ne izgleda tako. Dejansko jedro se lahko točno opiše le s pomočjo [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več [[lega]]h hkrati, razširjen po celem jedru.]]
'''Nukleón''' je v [[jedrska fizika|jedrski]] [[fizika|fiziki]] skupno ime za gradnike [[atomsko jedro|atomskih jeder]], [[proton]]e in [[nevtron]]e. Število nukleonov v jedru podaja [[masno število]] ''A''. Pri vseh jedrih z izjemo jedra [[vodik]]a in [[izotop]]a [[helij]]a ³He je število nevtronov v jedru večje ali enako številu protonov, pri čemer delež nevtronov z maso jedra narašča. Jedra z enakim številom nukleonov se imanujejo [[izobar]]i (podobno kot so jedra z enakim številom protonov [[izotop]]i).
 
 
== Antinukleoni ==
 
Obe vrsti nukleona imata tudi pripadajoča [[antidelec|antidelca]]: [[antiproton]] in [[antinevtron]]. Antidelca imata enake lastnosti kot [[proton]] in [[nevtron]] a nasproten naboj. (Po [[simetrija CPT|simetriji CPT]] naj bi bilo to natančno res, vsekakor pa so razlike pri današnjih eksperimentih nemerljive.) Antinukleoni se lahko vežejo v »antijedro«. Znanstvenikom je uspelo ustvariti jedra [[antidevterij]]a in antihelija-3.
 
== Glej tudi ==
 
* [[magično število (fizika)|magično število]]
 
[[Kategorija:Hadroni]]
[[Kategorija:Barioni]]
[[Kategorija:Nukleoni|* ]]