John Ross: Razlika med redakcijama

| birth_date = {{Birth<!-- date|1777|6|24|df=y}}WD -->

| birth_place = Škotska<!-- WD -->

| death_date = {{death<!-- dateWD and age|1856|8|30|1777|6|24|df=y}}-->

| death_place = London,<!-- AnglijaWD -->

[[Kontraadmiral (Združeno kraljestvo)|Kontraadmiral]] John Ross se je rodil v [[družina|družini]] Andrewa Rossa, [[duhovnik]]a v Inchu blizu Stranraera v [[tradicionalne grofije Anglije|grofiji]] [[Wigtonshire]]. Pri devetih letih starosti je vstopil v [[Kraljeva vojna mornarica|Britansko kraljevo mornarico]] in do leta [[1789]] služil v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], kasneje pa v [[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]]. Od leta [[1808]] je služil tudi v [[Švedska flota|Švedski floti]].

Šest let kasneje - leta [[1818]] - je bil postavljen na mesto prve od novega zaporedja odprav, ki jih je organizirala [[britanska Admiraliteta]] s ciljem raziskati [[Severozahodni prehod]], morsko pot ob skrajni severovzhodni obali [[Amerika|Amerike]] in skozi [[Beringov preliv]]. Moral je tudi opazovati [[morski tok|tok]]ove, [[bibavica|bibavico]], stanje [[led]]enega pokrova, [[magnetizem]] ter ob poti zbirati vzorce. Aprila tega leta je Ross tako zapustil [[London]] z dvema [[ladja]]ma in avgusta dosegel [[Lancastrska ožina|Lancastrsko ožino]] v [[Kanada|Kanadi]].

Leta [[1829]] je priznal, da se je morda motil in prepričal enega svojih prijateljev, kasnejšega [[vitez]]a [[Felix Booth|Felixa Bootha]], da je denarno podprl naslednjo odpravo, na kateri ga je spremljal tudi nečak [[James Clark Ross]]. Odpluli so maja istega leta, tokrat na [[parnik]]u. Prepluli so Lancastrsko ožino in dosegli predtem neraziskano območje, kjer se je njihova ladja ujela v led. Posadka je tu obtičala za štiri leta, med katerimi so s pomočjo tamkajšnjih [[Inuit]]ov raziskovali območja na severu in zahodu. Tako so odkrili tudi [[Severni tečaj|Severni]] [[magnetni tečaj]] na [[polotok Boothia|polotoku Boothia]].

Leta [[1832]] so ladjo zapustili in odpešačili k razbitini, ostali za neko drugo odpravo pred mnogimi leti. Trajalo je leto, preden so ledne razmere dopustile, da so s čolni te ladje odpluli rešitvi naproti. Po naključju so naleteli na britansko ladjo, ki jih je odpeljala domov. Ta prigoda in znanstvena ter etnološka odkritja, ki jih je prispevala odprava, so Rossu prinesla dolgo iskani ugled.

Ob povratku je Ross prejel zlati [[medalja|medalji]] [[Angleško geografsko društvo|angleškega]] in [[Francosko geografsko društvo|francoskega]] geografskega društva ter številna tuja [[odlikovanje|odlikovanja]], med drugim [[vitez|viteštvo]] [[Red polarne zvezde|polarne zvezde]] [[Švedska|Švedske]]. Naslednjega leta ([[1834]]) je bil povitezen tudi v domovini, sprejet pa je bil tudi v [[red Bathakopeli]].

Leta [[1850]] se je odpravil na svoje tretje polarno potovanje z nalogo poiskati izgubljeno odpravo sira [[John Franklin|Johna Franklina]], vendar mu ni uspelo. Leta [[1851]] je dosegel čin kontraadmirala. Po povratku se je naselil na Škotskem in umrl v Londonu.

[[Kategorija{{DEFAULTSORT:Rojeni leta 1777|Ross, John]]}}

[[Kategorija:UmrliBritanski leta 1856|Ross, Johnadmirali]]

[[Kategorija:Britanski admirali|Ross, Johnraziskovalci]]

[[Kategorija:BritanskiRaziskovalci raziskovalci|Ross, JohnArktike]]