DEMOS: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Janeznovak (pogovor | prispevki)
+ obrtniki
KocjoBot (pogovor | prispevki)
Vrstica 5:
Koalicijsko Demosovo [[Vlada|vlado]] (pravzaprav "[[izvršni svet]]"), nastalo po [[volitve|volitvah]] leta 1990, je vodil [[Lojze Peterle]], predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, stranke, ki je v okviru koalicije Demos dobila največ, to je 13 odstotkov glasov. Preostale najpomembnejše funkcije so zasedli člani DZS: predsednik [[Parlament|parlamenta]] (pravzaprav "[[Skupščina|skupščine]]") je postal dr. [[France Bučar]], [[Janez Janša]] je postal obrambni, [[Igor Bavčar]] notranji, dr. [[Dimitrij Rupel]] zunanji, dr. [[Rajko Pirnat]] pa [[Pravosodje|pravosodni]] [[minister]] (pravzaprav "republiški sekretar").
 
Demosova koalicijska vlada je uspešno izvedla [[Kronologija osamosvojitve Slovenije|osamosvojitev]] Republike Slovenije od takratne [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Na [[Plebiscit|plebiscitu]], [[23. december|23. decembra]] [[1990]], je 88,2 odstotka volivnih upravičencev glasovalo za osamosvojitev Slovenije. Slovenska skupščina je nato [[25. junij]]a [[1991]] sprejela [[Deklaracija o neodvisnosti Republike Slovenije|deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije]] in nekaj s tem povezanih zakonov. [[Jugoslavija|Jugoslovanska]] vlada je skušala preprečiti osamosvojitev z akcijo [[JLAJugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]], ki je v noči razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije, [[26. junij|26.]] na [[27. junij]] 1991 začela zasedati mednarodne mejne prehode in s tem zadržati Slovenijo v Jugoslaviji. [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Desetdnevna vojna]] se je končala [[7. julij]]a 1991, s podpisom sporazuma - [[Brionska deklaracija|Brionske deklaracije]] med slovensko in jugoslovansko delegacijo, ob posredovanju evropske diplomacije (predstavniki [[Evropska unija|Evropske skupnosti]]: [[Jacques Poos]], [[Hans van den Broek]] in [[Gianni de Michelis]]). Slovenija se je za tri mesece odpovedala nadaljnjim osamosvojitvenim ukrepom, ohranila pa je nadzor nad svojim ozemljem skupaj z zunanjimi mejami. Ker do izteka veljavnosti tega sporazuma, [[8. oktober|8. oktobra]] 1991, ni bilo novega sporazuma med Slovenijo in Jugoslavijo, je obveljala mednarodna razsodba, da je Jugoslavija razpadla, Republika Slovenija pa je uveljavila samostojnost, [[15. januar]]ja [[1992]] pa tudi mednarodno priznanje.
 
Demosova vlada se z gospodarskimi vprašanji oziroma z gospodarsko politiko ni dosti ukvarjala. Izjema so bili le sprotni problemi, nšr. stečaji podjetij in s tem povečevanje brezposelnosti. Stranke Demosa so imele dokaj različne poglede glede dolgoročnejše usmeritve gospodarske politike in tudi glede načina delovanja. Vprašanja, povezana s preoblikovanjem položaja Slovenije v jugoslovanski državi ali zunaj nje, torej vprašanja, povezana z osamosvajanjem oziroma razdruževanjem Slovenije od Jugoslavije, so bila v Demosu sprejeta bolj ali manj enotno, tako glede načina kot »tempa«, saj je bila to temeljna programska točka te koalicije. Razhajanja med njimi pa so se začela pojavljati ob vprašanju, kako preoblikovati gospodarski sistem. Največji kamen spotike in vzrok medsebojnih konfliktov v Demosovi vladi je bil način »demontaže« [[socializem|socialističnega]] samoupravnega sistema, oziroma, kako na gospodarskem področju uvesti pluralizem lastnine, v katerem bi imela odločilno vlogo zasebna lastnina. Šlo je za način uvedbe zasebne lastnine v gospodarski sistem, za privatizacijo gospodarstva. Različni pogledi in predlogi so bili eden od dejavnikov, ki so povzročili razpad Demosa in tudi konec vlade, ki jo je vzpostavil z zmago na volitvah aprila 1990.