Alemani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 57 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q132990 |
dopolnjeno iz tujih wiki |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Alemanni_expansion.png|thumb|thumb|300px|Področje naseljeno z Alemani in mesta rimsko - alemanskih bitk, od 3. do 6. stoletja]]
[[Slika:Central Europe End 5th Century German.jpg|thumb|right|300px|Srednja Evropa v poznem 5. stoletju]]
'''Alemani''' so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je eden od največjih pritokov [[Ren]]a, na ozemlju, ki je danes del [[Nemčija|Nemčije]]. Eden od najzgodnejših virov, ki usmerja nanje je [[pridevnik]] ''Alamannicus'', ki ga je vzel cesar [[Karakala]], ki je vladal [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] od 211-217 in ki jih je porazil. <ref>Johann Jacob Hofmann, ''Lexicon Universale'', Leiden 1698, "Alamannicus"</ref> Narava te zveze in njihove prejšnje plemenske povezave so ostale nedoločene. Po naravi so bili agresivni in so napadali rimsko provinco ''[[Gornja Germanija|Germaniju Superior]]'' kadar so le mogli. Običajno so sprmljali primer [[Franki|Frankov]], ki so bili prva germanska plemenska zveza in ki so zaustavili Rimljane pri nanapredovanju na sever v dolino reke Ren in po tem osvojili rimsko provinco ''[[Spodnja Germanija|Germaniju Inferior]]''.
Od prvega stoletja je Ren postal meja med rimsko [[Galija|Galije]] in plemensko Germanijo. Germanski narodi, [[Kelti]] in pomešana germansko-keltska plemena so se umestila na tej zemlji. Rimljani su to ozemlje razdelili v dva distrikta ''Germania Inferior''in ''Germania Superior'' vzdolž gornjega in spodnjega Rena. Gornja Germanija je vključevala regijo med gornjim Renom in gornjo [[Donava|Donavo]], regijo [[Schwarzwald]], ki je bila takrat mnogo večja. Rimljani so jo imenovali ''[[Agri Decumates]]'' ("Decumates polja"), ime neznanega izvora. Nekateri so ta izraz prevedli kot "deset kantonov" <ref>Rimski ''decem'', "deset".</ref> a katerih ni znano. Zunanja rimska utrjena meja okoli področja Germanije Superior se je imenovala ''[[Limes#Gornjegermanski limes|Limes Germanicus]] ''.
Številni alemanski bojevniki so pogosto prečkali [[limes]] in napadali Germanijo Superior in se pomikali v področja Agri Decumates. Kot konfederacija so od 5. stoletja, naselili [[Alzacija|Alsacijo]] in se razširili na področje [[Švica|Švice]], dele današnje [[Bavarska|Bavarske]] in [[Avstrija|Avstrije]], in prišli v 8. stoletju do alpskih dolin.
Glede na delo ''[[Historia Augusta]]'', v katerem piše, da se ta konfedeacija v 3. stoletju enostavno imenuje ''Germani'', [[Prokul]], rimski uzurpator leta 280s pomočjo svoje gverile premaga Alemane<ref> "On je bil vseeno koristen za Galce, ker je premagal Alemane — ki so se tedaj še vedno imenovali Germani — in ne brez slave, nikoli se ni boril razen kot razbojnik"</ref>. Alemani so po tem postali narod [[Alemanija|Alemanije]], ki je bila včasih neodvisna, a so ji pogosteje vladali Franki. V francoščini se Nemačija reče ''Allemagne'', v španščini ''Alemania'', kar prav tako prihaja iz tedanjega majhnega germanskega naroda.
Področje Alemanov se je ves čas nekoliko menjalo in je bilo sestavljeno iz številnih okrožij, kar je bil odraz njihovega mešanega porekla. V zgodnjem srednjem veku je bilo njihovo ozemlje radeljeno med škofijo v [[Strasbourg]]u, ki datira okoli leta 614, tisto v [[Augsburg]]u od 736, v [[Mainz]]u, nadškofija od 745, ter škofije v [[Basel|Baslu]] od 805. Njihovi pomembni zakoni so nastali pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]] kot Vojvodina Alemanija v Švabski. Današnji nasljednici Alemanije se nahajajo v 4 današnjih državah oziroma deželah: Francija (Alzacija), Nemčija (Švabska in del Bavarske), Švica in Avstrija, v teh regijah govorijo posebno nemško narečje.
== Jezik ==
[[Nemščina]] ki se danes govori na področju bivših Alemanov se imenuje [[alemanščina]] in pripada podskupini visokonemških jezikov. Alemanska runska pisava, kot tista na [[Pforzenska sponka |Pforzenski sponki]] je najzgodnejši dokaz starovisokonemškega jezika. Visokonemški premik soglasnikov verjetno izhaja iz 5. stoletja iz Alemanije ali od [[Langobardi|Langobardov]]. Narečje, ki se je govorilo pred tem med alemanskimi plemani, je bil malo drugačen od drugih zahodnogermanskih narodov.
== Poreklo ==
=== Ime ===
[[Gaj Asinij Kvadrat]] (je citiral sredi 6. stoletja bizantskega zgodovinarja [[Agatija]]) navaja da njihovo ime pomeni "vsi ljudje". Kaže da so bili konglomerat sestavljen iz različnih germanskih plemen. To je bila izpeljanka iz ''Alemani'', ki jo je uporabil Edward Gibbon v svojem delu ''Vzpon in padec Rimskega cesarstva''<ref>[http://www.ccel.org/g/gibbon/decline/volume1/chap10.htm#MIX Chapter 10]</ref> in anonimni zbiratelja zapis sestavljen iz papirja Nicolas Fréreta, izdanega leta 1753, ki je zapisal, da je to bilo ime tistih zunaj, ki so sebe imenovali [[Svebi]].<ref>''Histoire de l'Académie Royale des Inscriptions et Belles-Lettres, avec les Mémoires de Littérature tirés des Registres de cette Académie, depuis l'année MDCCXLIV jusques et compris l'année MDCCXLVI'', vol. XVIII, (Paris 1753) pp.49–71. Excerpts are on-line at [http://www.eliohs.unifi.it/testi/700/freret/vues.html#notaed ELIOHS].</ref>Ta etimologija je ostala standardna izvedenika. <ref>It is cited in most etymological dictionaries, such as the ''American Heritage Dictionary'' (large edition) under the root, [http://www.bartleby.com/61/roots/IE295.html *man-].</ref>
Walafrid Strabo, redovnik samostana Sv. Gallena je v 9. stoletju zapisal v diskusiji o ljudeh Švice in okoliških regij, da so jih samo tujci imenovali Alemani in da so sebi dali ime Svebi. Če je to bilo tako v 9. stoletju, to ne pomeni, da je to moralo biti tudi 4. stoletju. Skratka ne vemo kdo je to ime uporabljal in kdaj.
=== Prva omemba ===
Alemane je prvič omenil [[Kasij Dion]], ko je opisoval pohod cesarja Karakale leta 213. V tem času so verjetno živeli na področju reke Majne proti in južno od [[Hati (germansko pleme) |Hatijev]].
Kasij Dion (78.13.4[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/78*.html]) opisuje Alemane kao žrtve izdajalskega cesarja. Prosili so ga za pomoč, pravi Dion, a je namesto tega njihovo ozemlje koloniziral, spremenil imena krajev in pobil njihove bojevnike kot izgovor za prihajajočo pomoč. Ko je zbolel je trdil, da so ga Alemani začarali.
Za kazen je Karakala popeljal Legiju II. Traiana Fortis proti Alemanom, ki so boj izgubili in nekaj časa mirovali. Legija je bila za nagrado počaščena z imenom ''Germanica''. Historia Augusta, ''Življenje Antonina Karakale'', povezuje (10.5), da je Karakala takrat prevzel ime ''Alamannicus'' in za katerega se je Helvij Pertinaks šalil, da bi se moral imenovati ''Geticus Maximus'', zato ker je leto prej ubil svojega polbrata, [[Publij Septimij Geta|Geta]]. Ker Geta ni bil v dobrih odosih s Karakalom, ga je povabil na družinsko srečanje, a so ga v zasedi napadli Karakalovi centuriji. Umrl je na rokah matere Julije. Julija se je kasnije poročila s Karakalom. Resnica ali ne, Karakala je zapustil Rim in se nikoli ni vrnil. Vrnil se je na mejo, kjer je bil ostanek svoje kratke vladavine poznan po nepredvidljivih in neosnovanih operacijah začetih kot presenečenje po mirnih pogajanjih. Alemani so bili najprej nedolžni, a so zaradi Karakale postali znani, nezamjenljivi sovražniki Rima.
Ta obojestranska antagonistična zveza je najbrž razlog zakaj rimski pisci dosledno Alemane imenujejo ''barbari'', tj. "divjaki". Arheološke najdbe kažejo, da so bili visoko romanizirani, da so živeli v hišah rimskega sloga in uporabljali rimske izdelke, alemanske ženske pa so spremljale rimsko modo in nosile tunike.
Večina je živela znotraj ali blizu meje Germanije Superior. Čeprav je Dion prvi pisec, ki jih je omenil, je [[Amijan Marcelin]] že prej uporabil to ime, da predstavi Germane na Limes Germanicusu v času vladavine [[Trajan]]a v provinci ki je nastala okoli leta 98./99. V tem času je bila celotna meja prvič utrjena z utrdbami. Lesene konstrukcije prvih utrdb so bile najdene v Germaniji Inferor in so z dendrokronologijo datirane v leto 99./100. Kmalu zatem je Trajan izbral [[Nerva]] za svojega naslednika malo preden je umrl. Do leta 100 se je Trajan vrnil v Rim kot cesar namesto da je postal konzul.
Amijan navaja (xvii.1.11), da je precej pozneje cesar [[Julijan Odpadnik]] začel kazensko ekspedicijo proti Alemanom, ki so do tedaj že prišli v Alzacijo in prečkali Majno (lat. ''Menus'').
=== Ozadje ===
Po Amijanu Marcelinu, je bil naslednji geograf južne Nemčije [[Ptolemaj|Klaudij Ptolomaj]]. On je okoli leta 150 napisal djelo ''Geografija'' v grščini, to je okoli pol stoletja po Dionovem pisanju in stoletje prej preden je bilo rečeno, da so Alemani prečkali rimski limes. Ptolomaj Alemanov sploh ne omenja. V njegovem opisu so bili ljudje, ki so kasnije uporabili to ime, poznani pod drugimi imeni. <ref>Ptolomajev opis ima nekaj omejitev. Gornja in Spodnja Germanija sta bili navedeni poimensko, a samo kot posebni okrožji ''Galije Belgice'' (2.8), meja med njima je bila neidentificirana reka Obruncus. Regija je ponovno omenjena kot Germanija, a sedaj nima rimskih mej. Germania Superior, Agri Decumates in limes tukaj niso najdeni, četudi so v tem času zagotovo obstajali. ''Germania Magna'' se je nahajala znotraj Rena, Donave, Vistule in obale morja imenovanega ''Oceanus Germanicus''. Večina plemen manjka ali so izpisana brez imen. Ni Majne, niti jezera Constance. Donava teče iz Alp. Ren ne zavija v bližini Švabske. Ptolomajeva Germania spominja na slabo kopijo, točna samo če se spremlja določene znane linije, a je vseeno popačena.</ref>
Ne glede na vse to, se od Ptolomaja lahko pripravi neke zaključke. Germania Superior je enostavno identificirana. Če spremljamo reko Ren pridemo do mesta Mattiacum, ki mora biti na meji rimske Germanije (v bližini [[Wiesbaden||a). Uzvodno od njega in med Renom in Abnobom (v Schwarzwaldu) so [[Ingrioni]], [[Intuergi]], [[Vangioni]], [[Karitni]] in [[Vispi]], nekateri so tam že od zgodnjega začetka cesarstva ali prej. Na drugi strani, severno od Schwarzwalda, so bili Kati na mestu, kjer je danes [[Hessen]] ob spodnji Majni.
Zgodovinska [[Švabska]] je bila nazadnje zamenjana z današnjim [[Baden-Württemberg]]om, a je bila najpomembnejše ozemlje srednjeveške Alemanije, saj je vsebovala celo Germanijo Superior in ozemlje vzhodno do Bavarske. Ni vključevala zgornje Majne, to je tam, kjer je potekal Karakalov pohod. Še več, ozemlje Germanije Superior prvotno ni bil del alemanskih posesti. Če pogledamo ljudi v regiji od zgornje Majne na severu, Donave na jugu in vzhodno do Češke, kjer so bili[[ Kvadi]] in [[Markomani]], Ptolomaj ne opisuje nobenih plemen. Tam so bili [[Tubanti]] južno od Katov in na drugem koncu Schwarzwalda, [[Varisti]], katerih lokacija ni znana. Mogoč razlog za tako razdelitev je, da ljudje niso želeli živeti v gozdu razen v času nevarnosti. Regija med gozdom in Donavo je imela le okoli deset naselij ali kantonov.
Ptolomajev pogled na Germane v regiji kaže, da je plemenska struktura v Schwarzwaldu izgubila svojo moč ter je bila zamenjena s strukturo kantonov. Plemena so ostala v rimski provinci, ker so jim Rimljani nudili stabilnost.
=== Alemani in Hermunduri ===
Naslednji podroben vir je [[Tacit]]ova ''[[Germania]] '', včasih interpretirana tako, da ustvarja določene probleme. V 42. poglavju se pojavijo [[Hermunduri]], pleme zagotovo naseljeno v področju, ki bo kasneje postalo [[Turingija]]. Tacit navaja, da so trgovali z [[Retija|Retijo]], ki pri Ptolomaju leži preko Donave na drugi strani Germanije Superior. Logično je mogoče zaključiti, da so se Hermunduri razširili preko kasnejše Švabske in da potemtakem Alemani izvirajo iz Hermundurov.
Hermundurov pa ne omenja Ptolomaj. Po Ptolomajevem obdobju se Hermunduri pridružijo Markomanom v vojnah od 166 - 180. proti cesarstvu. Pozorno branje Tacita omogoča rešitev. On pravi da je izvir [[Laba|Labe]] med Hermuduri nekje na vzhodu gornje Majne. On jih umešča poleg Naristov (Varisti), katerih lokacija je na koncu antičnega Schwarzwalda dobro poznana in Markomanom ter Kvadov. Hermunduri so bili poraženi v Markomanskih vojnah in podpisali poseben mir z Rimom. Alemani tako primarno niso bili Hermunduri a so nekateri njihovi elementi prisotni v mešanju ljudi v tem času, ko su postali Alemani.
=== Širitev germanskih plemen pod Ariovistom ===
Izraz Svebi ima v virih dvojen pomen. Na eni stran Tacitova ''Germania'' govori (38. in 39. poglavje) da ti zavzemajo več kot polovico Germanije, imeli so posebne frizure in duhovno združeni okoli Semnona. Na drugi strai so Svebi zgornje Donave opisani poleg navedenega še kot pleme.
Julij Cezar v ''Galskih vojnah'' pravi (1.51) da je Ariovist zbral vojsko iz širše regije Germanije, še posebej Harude, Markomane, Triboci, Vangione, Nemete in Seduse. Svebe so povabili, da jim pridružijo. Živeli so v 100 kantonih (4.1) iz katerih je bilo 1000 mladeničev za eno leto izbranih za služenje vojske, ki se lahko primerjala z rimsko profesionalno vojsko.
Ariovist je bio vključen v invazijo na Galijo, ki so jo Germani hoteli naseliti. Ker so želeli prevzeti strateško pomembno mesto Vesontio, so svoje sile skoncentrirali na Renu blizu jezera Constance in ko so prišli Svebi, je prečkal reko. Galci so poklicali Rim na pomoč. Cezar je najprej zavzel mesto in porazil Germane ter pobil večino germanskih vojakov ko so poskušali pobegniti preko reke.
Kot je Cezar predvidel, so seTreveri poskušali pridružiti Germanom. Prečkal je Ren in jih prehitel kar je bila uspešna strategija. Ker so si zapomnili težek poraz v bitki pri Vesontiji, so se Germani zatekli v Schwarzwald in se pomešali z lokalnim prebivalstvom. Ker so zapustili svoje plemenske domove, so verjetno zavzeli bivše keltske kantone vzdolž Donave.
Bližnji zavezniki Alemanov so bili vzhodnogermanski Svebi (odtod Švabska). Hermunduri so najbrž pripadali Svebom, verjetno dovolj da so se ojačana nova plemena premaknila na zahod. V zgodnjem obdobju so bila imena ''Alemani'' in ''Svebi'' sinonimi, čeprav je del Svebov kasneje migriral v Hispanijo in tam osnoval neodvisno kraljestvo, ki je trajalo do 6. stoletja.
== Spopadi z Rimskim cesarstvom ==
[[Slika:Karte limes.jpg|thumb|thumb|300px|[[Limes Germanicus]] 83. - 260.]]
Alemani so bili kontinuirano vključeni v spopade z Rimskim cesarstvom. Izvedli so velik pohod na Galijo in v severno Italiju leta 268, ko so bili Rimljani primorani zbrati veliko število vojakov z germanske meje kot odgovor na invazijo [[Goti|Gotov]] z vzhoda. Njihovi napadi na tri področja Galije so bili traumatični: Grgur iz Toursa (umrl 594.) se spominja njihove destruktivne moči v času [[Valerijan II.|Valerijana]] in [[Galijen]]a (253. - 260.), ko so se Alemani združili pod kraljem, ki so ga klicali Chrocus, ki je po nasvetu svoje pokvarjene matere, tako legenda, opustošil celo Galijo in uničil vse templje, ki so bili zgrajeni v antički dobi. Po tem je prišel v [[Clermont-Ferrand|Clermont]], ki ga je zažgal, porušil in uničil oltar imenovan ''Vasso Galatae'' v galščini, ter mučil mnoge kristjane ([http://www.fordham.edu/halsall/basis/gregory-hist.html#book3 ''Historia Francorum'' Knjiga I. 32 - 34]).
V začetku poletja leta 268 je rimski cesar Galijen ohranil prednost v Italiji, nato pa se je ukvarjal z Goti. Ko se je gotski pohod septembra končal z rimsko zmago v bitki pri Naissusu, se je Galijenov dedič [[Klavdij II. Gotski]] obrnil proti severu, da bi se soočil z Alemani, ki so pustošili po vsej Italiji severno od reke [[Pad]]
Ko so propadli poskusi mirnega umika, je Klavdij v oktobru prisilil Alemane v bitko pri jezeru Benacus ([[Gardsko jezero]]). Alemani so se bili prisiljeni vrniti v Germanijo in še mnogo let niso več zastraševali rimskega ozemlja.
Njihova najslavnejša bitka proti Rimu se je odvijala v [[Argentoratum]]u ([[Strasbourg]]) leta 357, kjer jih je porazil [[Julijan Odpadnik]] (kasneje rimski cesar), njihov kralj Kondomar pa je postal rimski zapornik.
2. januarja 366 so Alemani v velikem številu spet prečkali tedaj zaledenel Ren, da bi napadli galske province, a jih je tokrat porazil [[Valentinijan I.]].
V velikem napadu leta 406 so Alemani prečkali Ren zadnjič, tokrat osvojili in naselili področje današnje [[Alzacija|Alzacije]] in velik del Švice. [[Fredegarjeva kronika]] poroča o tem. Pri ''Alba Augusti'' je bilo uničenje tako popolno, da je bil krščanski škof upokojen v Viviersu, a Grgurovo poročilo blizu Mende v Lozèri, globoko v srcu Galije pravi, da se je bil škof Privatus prisiljen žrtvovati za idole v isti špilji v kateri je bil kasneje počaščen. Menijo da bi ta detajl v splošnem književnem delu skril grozo barbarskega nasilja.
== Seznam bitk med Alemani in Rimljani ===
[[Slika:Augsburger Weihestein r.jpg|thumb|Augsburški zmagoviti oltar označuje zmago Rimljanov leta 260]]
* leto 268 - [[Bitka pri jezeru Benacus]] — Rimljani pod vodstvom Klavdija II. porazijo Alemane.
* leto 271
** [[Bitka pri Placentiji]] — Cesarja [[Avrelijan]]a so porazile alemanske sile pri vpadu v Italijo
** [[Bitka pri Fani]] — Aurelijan je porazil Alemane, ki so se začeli umikati iz Italije
** [[Bitka pri Pavii (271)|Bitka pri Pavii]] — Aurelijan je uničil alemansko vojsku, ki se je umikala
* leto 298
** [[Bitka pri Lingonesu]] — Cezar [[Konstancij Klor]] je porazil Alemane
** [[Bitka pri Vindonisse]] — Konstancij je ponovno porazil Alemane
* leto 356 - [[Bitka pri Reimsu (356)|Bitka pri Reimsu]] — Cezarja Julijana Odpadnika so porazili Alemani
* leto 357 - [[Bitka pri Strasbourgu (357)|Bitka pri Strasbourgu]] — Julijan je pregnal Alemane iz Porenja
* leto 367 - [[Bitka pri Soliciniumu]] — Rimljani in cesar [[Valentinijan I.]] so porazili Alemane v svojem drugem pohodu
* leto 378 - [[Bitka pri Argentovarie]] — zahodni cesar [[Gracijan]] je še enkrat premagal Alemane.
== Alemani in Franki ==
[[Slika:Alamannien Hochburgund ca 1000.png|thumb|thumb|250px|Alemanija (rumeno) in Zgornja Burgundija (zeleno) okoli leta 1000.]]
Kraljestvo (ali vojvodstvo) Alemanija med Strasbourgom in Augsburgom je trajalo do leta 496, ko je Alemane osvojil [[Klodvik I.]] v [[Bitka pri Tolbiacu |bitki pri Tolbiacu]]. Vojna Klodvika proti Alemanom predstavlja začetek Klodvikovega pokristjanjevanja, kar opisuje Gregor iz Toursa (Knjiga II.31) Po tem postanejo Alemani del frankovske države.
Leta 746 [[Karel Veliki]] zatre upor tako, da pobije vse alemansko plemstvo na krvavem sodišču v Cannstattu. V naslednjem stoletju so Alemaniji vladali vojvode. Z [[Verdunski sporazum|Verdunskim sporazumom]] iz leta 843, Alemanija postane provinca vzhodnega kraljestva [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]], predhodnice Svetega rimskega cesarstva. Vojvodstvo je obstajalo do leta 1268.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
*Franks and Alamanni in the Merovingian Period: An Ethnographic Perspective (Studies in Historical Archaeoethnology); Ian Wood (Foreword) ISBN 1-84383-035-3
*Hofmann, Johann Jacob Hofmann, Lexicon Universale, Leiden 1698, "Alamannicus"
*Encyclopaedia Britannica 1911: "Alamanni"
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Alamanni}}
* [http://members.tripod.com/~Linus_Gemvik/decumates.html Agri Decumates]
* [http://www.hp.uab.edu/image_archive/ujg/ujgd.html Alemani]
* [http://www.zum.de/whkmla/region/germany/alamanni.html Alemani, WHKMLA]
* [http://www.anistor.co.hol.gr/english/enback/e022.htm The Military Orientation of the Roman Emperors Septimius Severus to Gallienus(146-268 C.E.)]
*[http://www.badische-seiten.de/bilder/schwaebisch-alemannische-fasnet/ Brauchtum und Masken Alemannic Fastnacht]
[[Kategorija:Germani]]
| |||