Mačke: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
vse
m vrnitev sprememb uporabnika 46.150.38.213 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Vrstica 1:
{{redirect|Mački}}
{{Taxobox
| name = Mačke
Vrstica 18 ⟶ 19:
†[[Proailurinae]]<ref name="McKenna & Bell">Malcolm C. McKenna, Susan K. Bell: ''Classification of Mammals: Above the Species Level''. Columbia University Press, New York 1997, 631 Seiten, ISBN 0-231-11013-8</ref>
}}
 
[[Mačke]] ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Felidae''') so [[družina (biologija)|družina]] iz redu [[zveri]]. So najbolj mesojeda družina izmed devetih. Najbolj znan predstavnik je [[domača mačka]], ki jo je človek udomačil pred približno 10.000 leti. A družina obsega tudi vse ostale divje mačke, vključno z [[velike mačke|velikimi mačkami]].
 
Družino delimo na dve poddružini: [[Pantherinae]] (kamor med drugim spadajo [[lev]], [[tiger]] in [[leopard]]), in [[Felinae]] (kamor med drugim spadajo [[puma]], [[gepard]], [[ris]] in [[domača mačka]]).
 
Prve domače mačke so se pojavile v [[oligocen]]u pred približno 25 milijoni let. V prazgodovinskem času je obstajala tretja poddružina [[Machairodontinae]], ki je vsebovala sabljezobe mačke, kot je dobro poznani [[sabljezobi tiger]] ali smilodon.
 
== Razširjenost ==
Mačke srečamo v [[Evrazija|Evraziji]], [[Afrika|Afriki]] in [[Amerika|Ameriki]], od [[puščava|puščav]] do visokogorja, številne vrste pa so [[gozd]]ne. Prvo mačko naj bi udomačili Egipčani, saj so le-te pomagale pri lovljenju glodalcev.
 
== Zgradba telesa ==
Vse imajo zelo dobro razvita [[čutilo|čutila]], [[kremplji|kremplje]], bliskovite [[refleks]]e ter [[varovalna barva|varovalno barvo]]. Znano je, da večina mačk lahko svoje kremplje vpotegne, s čimer dosežejo, da le-ti ostanejo ostri.
Slišijo zvoke do 65 kHZ. So dobri [[plenilec|plenilci]] in najpopolnejši mesojedi med [[sesalci]]. Vrste mačk so si zelo podobne. Razlike v zgradbi med [[tiger|tigrom]] in [[domača mačka|domačo mačko]] so zelo majhne. Zato je [[sistematika]] mačk zelo težavna.
 
Vse mačke, razen največjih, so zaradi svojih močnih krempljev izvrstne plezalke, zaradi njihove oblike pa nerodne pri sestopanju, zato neredko kakšna mačka obtiči na drevesu.
Nekatere mačke pa tudi dobro plavajo: mačke pasme "turška van", ki izvirajo iz neposredne bližine jezera Van na vzhodu Turčije ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]], imajo celo rade vodo in velikokrat plavajo, za razliko od večine drugih pasem/vrst. Večina mačk je samotarskih. Na smrčku in repu imajo žleze, s katerimi označujejo svojo lastnino.
 
Mačke so najbolj aktivne ob zori oz. mraku, čez dan pa najraje spijo, saj so zaradi nizkega števila znojnic nagnjene k pregrevanju, zaradi česar se ne smejo prenaprezati.
 
Največja vrsta mačke je tiger, ki lahko zraste do dolžine 3,5 m in tehta 300 kg. Še večji zraste [[liger]], križanec med samcem leva in samico tigra.
 
== Čutila ==
=== Vid ===
Mačje [[oči]] so ustvarjene za nočni lov. So velike in obrnjene naprej, da lahko na nočnem pohodu sprejmejo velike količine [[svetloba|svetlobe]]. Lega oči omogoča stereoskopsko vidno polje, s čimer mačka zelo dobro oceni globino in s tem razdaljo. To uporabi pri napadu na plen, prav tako kot [[sova]]. Kot tega vidnega polja je pri mački 85°, pri [[konj]]u 65° in pri [[človek]]u 120º, kar pomeni, da človek vidi izredno plastično. Mačke v temi odlično vidijo tudi zaradi odbojnih celic (Tapetum lucidum), ki svetlobo z [[mrežnica|mrežnice]] [[odboj|odbijejo]] nazaj na mrežnico (učinek [[zrcalo|ogledala]]), kjer so vidni čepki in paličice. Tako se učinek svetlobe podvoji. Ta refleksija je 130-krat močnejša kot pri človeku. Odvečno odbito svetlobo vidimo, če mački ponoči posvetimo v oči.
 
=== Sluh ===
EAT
Poleg odličnega [[vid]]a mački v temi pomagata izreden [[sluh]] in [[voh]]. Sliši tudi [[ultrazvok]]. Nizke tone sliši slabše, zato se bolj odziva ženskam kot moškim. Dokazano je, da so mačke z modrimi očmi in belim kožuhom genetsko bolj nagnjene h gluhosti.
 
=== Tip ===
Mačke tipajo z brčicami. Ko te zaznajo oviro podatek sporočijo možganom itd...
 
== Ailurofobija ==
Bolesten strah pred mačkami se imenuje [[ailurofobija]].
 
== Klasifikacija ==
Tradicionalno se mačke delijo v 5 poddružin,
[[Felinae]], [[Pantherinae]], [[Acinonychinae]] (gepardi) in izumrle [[Machairodontinae]] in [[Proailurinae]]<ref name="McKenna & Bell"/>. Vendar so Acinonychinae verjetno uvrščeni napačno, saj glede na genske dokaze domnevajo, da so gepardi in pume bližnji sorodniki.
 
=== Razširjen seznam vrst ===
cat eats cat food meat fish and grass for medicin
[[Slika:Cheetah4.jpg|thumb|right|250px|[[gepard]]]]
[[Slika:Lion Zoo.JPG|thumb|right|250px|[[lev]]]]
Vrstica 32 ⟶ 64:
[[Slika:Margaykat Leopardus wiedii.jpg|thumb|right|250px|[[Margay]]]]
[[Slika:Wildkatze.jpg|thumb|right|250px|[[Divja mačka]]]]
* Družina '''Felidae'''<ref name="MSW3">Wozencraft, W. C. (16 November 2005). in Wilson, D. E., and Reeder, D. M. (eds): ''Mammal Species of the World'', 3rd edition, Johns Hopkins University Press, 532-548. ISBN 0-8018-8221-4.</ref>
** Poddružina [[Felinae]]
*** Rod ''[[Felis]]''