Hans Baldung: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
nov iz tujih wiki
(ni razlike)

Redakcija: 20:42, 15. junij 2016

Hans Baldung Grien ali Grün[2] (c 1484 - September 1545) je bil nemški umetnik v slikarstvu in grafiki, ki je veljal za najbolj nadarjenega študenta Albrechta Dürerja. Ves čas svojega življenja je Baldung razvil prepoznaven slog, poln barv, izražanja in domišljije. Njegovi talenti so bili različni, zato je pripravil veliko in široko paleto del, vključno s portreti, lesorezov, oltarne slike, risbe, tapiserije, alegorije in mitološke motive.

Hans Baldung
Portret
Avtoportret
RojstvoHans Baldung
c. 1484
Svobodno cesarsko mesto Schwäbisch Gmünd
SmrtSeptember 1545 (star c. 61)
Svobodno cesarsko mesto Strasbourg
NarodnostNemec
DržavljanstvoNemčija[1]
Poklicslikar, ilustrator, graver, tiskarski grafik, grafični oblikovalec, vitražist, book artist, arhitekturni risar
Poznan poslikarstvo, grafika
Gibanjerenesansa
Portrait Moža

Zgodnje življenje

Hans Baldung se je rodil v svobodnem cesarskem mestu Schwäbisch Gmünd v Švabski, v današnji Nemčiji v letu 1484 v družini intelektualcev, akademikov in strokovnjakov. Njegov oče je bil odvetnik, njegov stric je bil zdravnik in še veliko drugih njegovih družinskih članov je imelo strokovno izobrazbo. Dejstvo je, da je bil Baldung prvi moški v njegovi družini, ki ni šel na univerzo, a je bil eden izmed prvih nemških umetnikov, ki je prišel iz akademske družine. Njegova prva izobrazba kot umetnik, se je začela okoli leta 1500 v Zgornjem Porenju pri umetnikih iz Strasbourga.

Življenje kot študent pri Dürerju

 
Križanje

V začetku leta 1503 je bil Baldung vajenec pri najbolj znanem nemškem umetniku, Albrechtu Dürerju. Tu je dobil svoj vzdevek »Grien«. To ime predvsem izhaja iz njegove preference do zelene barve, saj je po navadi nosil zeleno obleko. Ta vzdevek je dobil zato, da so ga ločili od drugih dveh vajencev Hansov, Hansa Schäufeleina in Hansa Suessa von Kulmbacha. Kasneje je vzdevek vključil v svoj monogram, ugotovljeno pa je bilo tudi, da je vzdevek prišel od grienhals, nemška beseda za čarovnico. Hansa je hitro prevzel Dürerjev vpliv in slog in postala sta dobra prijatelja. V svojem kasnejšem potovanju na Nizozemsko leta 1521, Dürerjev dnevnik kaže, da ga je vzel s seboj in prodajal Baldungove odtise. Ob Dürerjevi smrti je Baldung poslal koder svojega las, kar nakazuje na tesno prijateljstvo. Proti koncu svojega pripravništva, je Grien nadziral proizvodnjo vitrajev, lesorezov in grafik in zato razvil afiniteto za njih. Po obdobju v Nürnbergu je odšel v Halle in tam ustvarjal v stolnici.

Strasbourg

Leta 1509, ko je Baldung zaključil vajeništvo, se je preselil nazaj v Strasbourg in postal tamkajšnji državljan. Postal je slaven meščan in je imel veliko naročil. Naslednje leto se je poročil z Margarethe Herlin, pridružil se je cehu "zur Steltz", odprl delavnico in začel podpisovati svoja dela s HGB monogramom, ki ga je uporabljal do konca svoje kariere. Njegov slog je postal tudi veliko bolj manirističen.

Čarovništvo in verske podobe

 
Sveta Trojica in mistična Pietà’'

Poleg tradicionalnih verskih predmetov, se je Baldung v teh letih ukvarjal s posvetno tematiko bližnje smrti in prizori čaranja in čarovništva. Bil je odgovoren za uvedbo nadnaravnih in erotičnih tem v nemško umetnost. Pogosto je upodabljal čarovnice, tudi lokalne zanimivosti: Strasbourški humanisti so študiral čarovništvo in njihov škof je čarovnice preganjal.

Njegove najbolj značilne slike so precej manjšega merila; serija zagonetnih, pogosto erotičnih alegorij in mitološka dela. Število Hansa Baldunga religioznih del se je zmanjšalo s protestantsko reformacijo in odvračanjem malikovanja. Pred tem, približno ob istem času, je izdelal Adama in Evo, umetnik se je začel zanimati za teme povezane s smrtjo, nadnaravnim in čarovništvom. Ta človeška umrljivost je postala za Baldunga predmet, ki ni bil nič nenavadnega. Njegova fascinacija s čarovništvom je trajala do konca kariere.

Delo

Slike

 
Throughout his life, Baldung painted numerous portraits, known for their sharp characterizations.

Ves čas svojega življenja je Baldung naslikal številne portrete, znan po svoji ostri karakterizaciji. Medtem ko je Dürer slikal strogo podrobnosti svojih modelov, se Baldungov slog razlikuje, je bolj osredotočen na značaj osebnosti, abstraktno pojmovanje modelovega uma.

Baldung je delal tudi v Freiburgu, kjer je izvedel verjetno svojo največjo mojstrovino. To je oltarna slika na enajst ploščah Freiburg Münster, danes še vedno nedotaknjena, ki prikazujejo prizore iz Marijinega življenja, vključno Oznanjenje, Obiskovanje, Rojstvo, Beg v Egipt, Križanje, štiri svetnike in donatorje. Te upodobitve so velik del umetnikovih podob v naravni velikosti, ki vsebuje več uglednih primerov Marije. [3] Zgodnje slike, ki so mu pripisane, so nekateri oltarni kosi z vpletenim monogram H. B. in datumom 1496, v samostanski kapeli Lichtenthal blizu Baden-Badna. Še eno zgodnje delo je portret cesarja Maksimilijana I., naslikan leta 1501 na list za knjigo skic, zdaj v Karlsruheju. Mučeništvo sv. Sebastijana in treh kraljev (1507, zdaj v Berlinu), je naslikal za trško cerkev v Halleju na Saškem. [3]

Baldungove grafike, čeprav Düreresqune, imajo zelo individualen slog, pogosto pa odvisen. Kažejo malo neposrednega italijanskega vpliva. Njegove slike so manj pomembne od njegovih grafik. Delal je predvsem v lesorezu, čeprav je naredil šest gravur, eno zelo fino. Se je pridružil modi chiaroscuro lesorezov, lesorezom je leta 1510 dodajal tonacijo. Večina njegovih sto lesorezov so naročila za knjige, kot je bilo običajno v tistem času; njegovih "single-leaf" lesorezov (tj. tisk ni za knjižne ilustracije) je manj kot 100, čeprav se niti dva kataloga ne strinjata glede natančnega števila.

Nekonvencionalen kot risar, je njegova obravnava človeške oblike pogosto pretirana in ekscentrična (od tod tudi njegovo povezovanje v umetnostno-zgodovinski literaturi z evropskim manierizmom), medtem ko je njegov okrasni slog obilen, eklektičen in podoben samozavestno "nemški" vrsti sodobnih kiparjev, in prav tako izrazit. Čeprav Baldunga pogosto imenujejo Correggio severa, so njegove kompozicije radovedna mešanica očitnih in heterogenih barv, v kateri je čisto črna v nasprotju z bledo rumeno, umazano sive barve, nečisto rdeče in žareče zelene. Koža je samo glazura, pod katero so značilnosti označene s črtami.

Njegova dela so znana po svojem individualističnem odstopanju iz renesančne mirnosti njegovega vzornika Dürerja, po divji in fantastični moči, ki jo kažejo nekatere od njih in po svojih izstopajočih temah. Na področju slikarstva, njegova Eva, kača in smrt (National Gallery of Canada) kaže njegove surovo moč. Obstaja posebna sila v plošči iz leta 1517 - Deklica in smrt (Basel), v Vreme čarovnic (Frankfurt), v monumentalnih ploščah Adam in Eva (Madrid) in njegovih veliko močnejši portretih. Baldungova najbolj vztrajna prizadevanja so na oltarni sliki v Freiburgu, kjer so Kronanje Marije in dvanajst apostolov, Oznanjenje, Obiskanje, Rojstvo in Beg v Egipt in Križanje, s portreti donatorjev, izvedeno z nekaj te domišljijske moči da je Martin Schongauer zapustil švabsko šolo.

Kot portretist je bil znan. Naslikal je Karla V., kot tudi Maksimilijana I.. Njegov doprsni kip grofa Filipa v galeriji v Münchnu nam pove, da je bil povezan z vladajočo družino Baden že leta 1514. V kasnejšem obdobju mu je poziral mejni grof Krištof Badenski, žena Otilija in vsi njegovi otroci, slika, ki vsebuje te portrete je še vedno v galeriji v Karlsruheju. Kot Dürer in Cranach, je tudi Baldung podprl protestantsko reformacijo. Bil je prisoten na parlamentu v Augsburgu leta 1518 in eden od njegovih lesorezov predstavlja Lutra s kvazi-svetniško krinko, pod zaščito (ali pa se zgleduje po) Svetega Duha, ki lebdi nad njim v obliki goloba.

Izbrana dela

 
Hans Baldung – Mater Dolorosa (detajl)
  • Dve oltarni krili (Karel Veliki, sv. Jurij), Augsburg, State Gallery.
  • Rojstvo Kristusa, Basel, Kunstmuseum Basel, 1510
  • Križanje Kristusa, Basel, Kunstmuseum Basel, 1512
  • Smrt in dekle, Basel, Kunstmuseum Basel, 1517
  • Križanje Kristusa, Berlin, Gemäldegalerie, 1512
  • Obžalovanje Kristusa, Berlin, Gemäldegalerie, 1516
  • Piramus in Tisba, Berlin, Gemäldegalerie, around 1530
  • Maša sv. Gregorja, Cleveland, Cleveland Museum of Art, 1511
  • Kristus vrtnar, Darmstadt, Hessen State Museum, 1539
  • Poklon Treh kraljev, Dessau, Anhalt Art Gallery, 1510
  • Adam in Eva, Firence, Galleria degli Uffizi - Uffizi
  • Städel The Baptism of Christ, Frankfurt na Maini, - 1518
  • Portret mladeniča, Hampton Court, Royal Collection 1509
  • Neverjeten par, Liverpool, Walker Art Gallery, 1527
  • Portret moža, London, National Gallery, 1514
  • Tri obdobja človeka in smrt, Museo del Prado, Madrid
  • Sveta Trojica, London, National Gallery, 1512
  • Venera s Kupidom, Otterlo, Rijksmuseum Kröller-Müller, 1525
  • Filis in Aristotel, Pariz, Louvre . 1503
  • Merkur kot planet Boga, Stockholm, National Museum, 1530-1540
  • Počitek in beg v Egipt, Dunaj, Paintings Gallery of the Academy of Fine Arts, 1513

Sklici in viri

Literatura

  • Bartrum, Giulia (1995). German Renaissance Prints, 1490–1550. London: British Museum Press. ISBN 0-7141-2604-7.
  • Koerner, Joseph (1993). The Moment of Self-Portraiture in German Renaissance Art. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 0-226-44999-8.
  • Bach, Sibylle Weber am (2006). Hans Baldung Grien (1484/85-1545). Marienbilder in der Reformation. Studien zur christlichen Kunst (v nemščini). Zv. 6. Regensburg: Schnell & Steiner.

Zunanje povezave