Redakcija: 16:21, 4. junij 2016 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.451 urejanj m →‎Posledice: natančnost Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:23, 4. junij 2016 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.451 urejanj m →‎Posledice: natančnost Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 43: Različni komentatorji so izrazili prepričanje, da pojav plenilskih založnikov spodkopava integriteto znanstvenega komuniciranja v celoti ter briše ločnico med znanostjo in neznanostjo. Neetično ravnanje in objavljanje slabih člankov niža zaupanje javnosti v znanost kot celoto, saj laiki še težje ločijo legitimno revijo od plenilske kot raziskovalci.<ref name="Gasparyan2015"/><ref name="Bowman2014"/><ref>{{navedi revijo\| url=http://www.the-scientist.com/?articles.view/articleNo/32426/title/Predatory-Publishing/ \|title=Predatory Publishing \|last=Beall \|first=Jeffrey \|journal=The Scientist \|date=1.8.2012 \|accessdate=29.5.2016}}</ref> To je lahko usodno v situacijah, kakršna je uporaba znanstvenih člankov za dokazni material v sodnih procesih<ref>{{navedi revijo\| last=Rich \|first=Timothy S. \|year=2016 \|title=Predatory Publishing, Open Access, and the Costs to Academia \|journal=PS: Political Science & Politics \|volume=49 \|issue=2 \|pages=265–267 \|doi=10.1017/S1049096516000172}}</ref> in pri vzpostavljanju [[Klinične smernice\|kliničnih smernic]] v [[medicina\|medicini]], kjer je lahko ogroženo zdravje ljudi. Odsotnost recenzije namreč močno olajša ponarejanje podatkov in druge vrste manipulacij s strani avtorjev.<ref name="BMJ">{{navedi revijo \|last1=Clark \|first1=Jocalyn \|last2=Smith \|first2=Richard \|year=2015 \|title=Firm action needed on predatory journals \|journal=BMJ \|volume=350 \|pages=h210 \|doi=10.1136/bmj.h210}}</ref> Plenilski založniki lahko močno škodijo tudi samim raziskovalcem. Tisti iz držav v razvoju zs ~~omejenim~~skopim proračunom za raziskave, ki se poskušajo uveljaviti v globalni akademski sferi, še posebej težko poravnajo strošek objave izsledkov svojih raziskav, povrh vsega pa je ta objava zaradi obskurnosti revije na koncu spregledana.<ref name="BMJ"/> Tudi v Sloveniji je bil odmeven primer raziskovalca, ki je objavil članek v ugrabljeni reviji, misleč, da gre za legitimno [[botanika\|botanično]] revijo ''Wulfenia'', ki jo izdaja [[Koroški deželni muzej]] iz Avstrije. V sistemu [[COBISS]] je bila sprejeta odločitev, da se lažni reviji dodeli nov ISSN, tako da je članek bistveno nižje vrednoten po kriterijih [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije\|Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS]], kar lahko negativno vpliva na projektno financiranje.<ref>{{navedi dokument \|title=Plenilske in ugrabljene revije, zavajajoče metrike \|url=http://ktfmb.um.si/site/assets/files/1125/plenilske_in_ugrabljene_revije.docx \|publisher=[[Univerzitetna knjižnica Maribor]] \|date=december 2015 \|first1=Dunja \|last1=Legat \|first2=Bernarda \|last2=Korez \|accessdate=29.5.2016}}</ref> == Sklici in opombe ==

Plenilsko založništvo: Razlika med redakcijama