Plenilsko založništvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Razširjenost: dp |
m dp |
||
Vrstica 4:
[[Strokovna recenzija|Recenzija]] (znana tudi pod angleškim izrazom ''peer-review'') je eden temeljev sodobne [[znanost]]i, proces, v katerem se oceni, ali poročilo o znanstveni raziskavi zadostuje merilom znanstvene objave: [[obnovljivost]], izvirnost, upoštevanje izsledkov drugih avtorjev na konkretnem področju ipd. Za recenzijo založnik sicer ne plača – to delo opravijo drugi znanstveniki s področja objave, kot je navada v sodobni znanosti, vendar je postopek včasih dolgotrajen in pogosto vodi v zavrnitev, kar založniku ni v neposrednem interesu.<ref name="Gasparyan2015">{{navedi revijo |last1=Gasparyan |first1=Armen Yuri |last2=Yessirkepov |first2=Marlen |last3=Diyanova |first3=Svetlana N. |last4=Kitas |first4=George D. |year=2015 |title=Publishing Ethics and Predatory Practices: A Dilemma for All Stakeholders of Science Communication |journal=Journal of Korean Medical Science |volume=30 |issue=8 |pages=1010–1016 |doi=10.3346/jkms.2015.30.8.1010 |pmc=4520929}}</ref> Uveljavljeni založniki na račun takšne selekcije vzdržujejo ugled svojih revij. S poslovnim modelom zaračunavanja naročnine bralcem večji ugled prinaša večji prihodek od naročnin. V začetku 21. stoletja pa se je pojavil alternativni model, pri katerem avtor plača založniku fiksen znesek za objavo svojega dela, to pa je nato prosto dostopno javnosti.
Vzporedno z razmahom prostega dostopa so se pojavili prvi založniki, ki so izkoristili priložnost in pričeli oglaševati priložnost za hitro objavo, pogosto z uporabo nepoštenih poslovnih praks in zavajanja. Leta 2009 je pozornost širše strokovne javnosti vzbudil primer podjetja Scientific Research Publishing, ki je v svojih novih revijah brez dovoljenja objavilo več kopij že objavljenih člankov iz drugih revij. Hkrati se je oglasilo nekaj akademikov, ki jih je podjetje navedlo kot člane uredniških odborov, a za to niso dali soglasja, isto podjetje pa se je posluževalo tudi množičnega oglaševanja prek [[elektronska pošta|elektronske pošte]].<ref>{{navedi revijo| last=Sanderson |first=Katharine |title=Two new journals copy the old |journal=[[Nature|Nature News]] |date=13.1.2010 |volume=463 |issue=7278 |pages=148 |doi=10.1038/463148a |pmid=20075892}}</ref> V drugem odmevnem primeru kmalu za tem je študent [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]] za objavo v eni od novih OA revij poslal članek,
|url=http://chronicle.com/article/Open-Access-Publisher-Appears/47717 |accessdate=30.5.2016}}</ref>
Leta 2010 je knjižničar [[Univerza Kolorada v Denverju|Univerze Kolorada v Denverju]] Jeffrey Beall skoval izraz plenilsko založništvo ({{jezik-en|Predatory publishing}}) in objavil seznam sumljivih revij ter založnikov na svojem [[blog]]u. Kljub nekaterim kritikam glede kriterijev in očitkom o diskriminiranju izdajateljev iz manj razvitih držav je postal njegov seznam, ''Beall's list'', vpliven v akademskem svetu kot referenčno delo.<ref>{{navedi revijo |last1=Berger |first=Monica |last2=Cirasella |first2=Jill |year=2015 |title=Beyond Beall’s List: Better understanding predatory publishers |journal=College & Research Libraries News |volume=76 |issue=3 |pages=132–135}}</ref> Skozi javno razpravo in z Beallovim seznamom se je izkristaliziral nabor kriterijev, ki jih lahko raziskovalec uporabi za presojo, ali je založnik verodostojen ali ne. Med njimi so:<ref>{{navedi dokument |url=https://scholarlyoa.files.wordpress.com/2015/01/criteria-2015.pdf |last=Beall |first=Jeffrey |title=Criteria for Determining Predatory Open-Access Publishers |edition=3. |work=Scholarly Open Access |date=1.1.2015}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://uni-lj.beta.libguides.com/c.php?g=412371&p=2810258 |title=Odprti dostop za področje biomedicine: plenilski založniki in ugrabljene revije |publisher=[[Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana|Centralna medicinska knjižnica]] |date=20.5.2016 |accessdate=29.5.2016}}</ref>
| |||